OB MEJI

Izhodišče: v središču Solkana, tik ob Solkanskem vodnjaku

Pot začnemo v središču Solkana na trgu Jožeta Srebrniča. Od tam se peljemo v smeri Nove Gorice. V krožišču izberemo prvi izvoz in v naslednjem večjem križišču sledimo tablam za Gorico v Italiji. Pred mejnim prehodom zavijemo na levo. Kmalu pridemo do železniške postaje, najstarejše stavbe v Novi Gorici, pred katero je urejen Evropski trg, na katerem lahko stojite z eno nogo v Sloveniji in z drugo v Italiji. V križišču, ki sledi, prečkamo cesto ter zavijemo desno na kolesarsko pot, ki nas vodi ob meji vse do Šempetra pri Gorici. Tam se priključimo na cesto, ki ji sledimo vse do podvoza pod avtocesto. V naslednjem križišču se priključimo na kolesarsko pot, na desni strani ceste. Vozimo se med polji vse do vojaškega stražarskega stolpa, v katerem se nahaja najmanjši muzej v Sloveniji in kjer je predstavljeno življenje ob meji z Italijo. Od muzeja vozimo naprej po kolesarski poti v smeri juga. Ko pridemo do glavne ceste, zavijemo na levo ter v krožišču izberemo prvi izvoz. Sledimo glavni cesti vse do križišča, v katerem nas table usmerijo proti Novi Gorici. Peljali se bomo mimo največjega strnjenega vinograda v Sloveniji Biljenski griči, ki se razprostira na 250 hektarjih površine. Pot nas vodi skozi vas Vrtojba do mesta Šempeter pri Gorici, kjer se spet priključimo na kolesarsko pot ob meji do Nove Gorice. Ko pridemo do Nove Gorice, zavijemo na desno ter se zapeljemo skozi mestno središče, kjer si lahko privoščimo počitek ob sladoledu ali pijači.

marijan-mocivnik-biljenski-grici-208415-1920x1080_c_crsl

Težavnost: Lažja
Dolžina: 21,4 km
Trajanje: 1 h 30 min
Vzpon: 166 m
Spust: 166 m
Min. višina: 43 m
Max. višina: 115 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

ZGORNJA VIPAVSKA DOLINA

Izhodišče: na velikem parkirišču v središču Ajdovščine, tik za ostanki rimske Castre

Pot začnemo v središču Ajdovščine, kjer si lahko ogledamo dobro ohranjene ostanke rimske utrdbe Castra. Nadaljujemo v smeri zahoda, skozi mestno jedro do cerkve Sv. Janeza Krstnika, kjer zavijemo desno proti severu. Kmalu pridemo do mestnega kopališča, kjer z asfaltne ceste zavijemo levo na dobro urejeno makadamsko pot. Tej poti sledimo ob potoku Lokavšček vse do vasi Lokavec. Med potjo bomo imeli na desni lep pogled na Otliško okno na pobočju Gore. Ko pridemo do Lokavca, zavijemo na levo ter se spustimo do glavne ceste Ajdovščina – Predmeja. Vozimo v smeri Ajdovščine proti zahodu. Lokavec, ena največjih vasi v Vipavski dolini, je znan po pridelavi češenj, prvega spomladanskega sadeža v teh krajih. Ko pridemo do večjega križišča, sledimo tablam za vas Cesta, da koder vodi lepa in neprometna asfaltna cesta. Na Cesti prečimo glavno cesto Ajdovščina – Nova Gorica, ter nato zavijemo levo v smeri vzhoda. Kmalu pridemo do prehoda čez železnico, ki jo prečimo. Od tu se povzpnemo do slikovite vasi Vipavski Križ, nekdanjega mesta, kjer se nahaja frančiškanski samostan z bogato knjižnico. Vipavski Križ sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Po ogledu mesta se držimo desno ter se spustimo v Male Žablje. Ko pridemo iz vasi, zavijemo desno proti Velikim Žabljam. Kmalu za tem prečimo reko Vipavo. Za mostom je na levi strani lep dostop do reke za vse tiste, ki bi radi za trenutek namočili noge v vodi. V vasi Velike Žablje, nasproti kapelice in desno od table s turističnimi informacijami, zavijemo s ceste na levo. Pot nas bo po ozki ulici pripeljala do lepo urejene makadamske poti. Ob reki Vipavi, skozi sadovnjake in vinograde, mimo starega mlina nas vodi pot vse do vasi Dolenje. Tu zavijemo na levo ter se po asfaltni cesti peljemo proti vasi Planina. Pred vzponom zavijemo na levo, od koder se spustimo do makadamske ceste, ki se začne ob Napoleonovem mostu čez reko Vipavo. Sledimo makadamski poti skozi vinograde. Malo pred vasjo Slap preide cesta z makadama na asfalt. Peljemo se skozi vas Slap do vasi Lože, kjer zavijemo v smeri Vipave. V Vipavi si lahko ogledamo vseh 7 stalnih izvirov reke Vipave, edine reke v Evropi, ki ima deltast izvir. Iz Vipave se peljemo v smeri Ajdovščine in takoj za vojašnico zavijemo desno na makadamski kolovoz, ki nas skozi vinograde pripelje do vasi Vrhpolje. Tam se spet priključimo na cesto in zavijemo v smeri Ajdovščine proti zahodu. Peljemo se skozi vas Duplje in nato prečkamo glavno cesto Ajdovščina – Vipava ter za podvozom pod avtocesto zavijemo na desno. Vozimo se po poljski cesti vse do Ajdovščine.

jancermeljajdovscinacastleculturalheritage2-1920x1080584849b2d5e3b_c_crsl

Težavnost: Lažja
Dolžina: 35 km
Trajanje: 3 h
Vzpon: 475 m
Spust: 475 m
Min. višina: 74 m
Max. višina: 191 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

SVETA GORA

Izhodišče: v središču mesta Nova Gorica

Začnemo v središču Nove Gorice, enega najmlajših mest v Sloveniji, ki je bilo zgrajeno po drugi svetovni vojni. Od središča sledimo glavni cesti Nova Gorica – Ajdovščina, dokler nas tabla ne usmeri na levo proti Kromberku. Takoj za križiščem zavijemo na desno in vozimo po neprometni cesti do odcepa za Ravnico. Tam se začnemo počasi vzpenjati. Že čez nekaj ovinkov se pripeljemo do renesančnega gradu Kromberk, v kateremu domuje Goriški muzej. Od tam se začne cesta strmo vzpenjati do vasi Ravnica. Na razdalji 2,7 km bomo premagali kar 303 m višinske razlike. V vasi zavijemo na levo ter sledimo tablam za Lokev. Kmalu pridemo do naslednjega odcepa, kjer zavijemo levo v smeri Nove Gorice. Cesta se začne spuščati vse do odcepa za Sveto Goro, takoj za odcepom za Čepovan. Tu se začne 2,6 km dolg strm klanec s povprečnim naklonom 13,7%. Sveta Gora je znano romarsko središče, kjer se nahaja tudi frančiškanski samostan. Z vrha se nam odpre lep pogled na Novo Gorico in italijansko Gorico, Goriška Brda ter Tržaški zaliv. S Svete Gore se spustimo v Solkan, kjer nas pozdravi stari železniški Solkanski most čez reko Sočo, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Iz Solkana se po glavni cesti odpeljemo proti Novi Gorici, kjer zaključimo naš kolesarski izlet.

jure-batagelj-sv-gora-02-1920x108058484733ee849_c_crsl

Težavnost: Težka
Dolžina: 23 km
Trajanje: 2 h
Vzpon: 860 m
Spust: 860 m
Min. višina: 90 m
Max. višina: 681 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

SPODNJA VIPAVSKA DOLINA

Izhodišče: v središču mesta Nova Gorica

Pot se začne v samem središču mesta Nova Gorica. Sledimo glavni cesti Nova Gorica – Ajdovščina v smeri vzhoda. Na začetku se vozimo po malce bolj prometni cesti vse do Ozeljana, kjer se večina prometa usmeri na avtocesto. Od križišča za avtocesto nadaljujemo naravnost proti Ajdovščini. Peljemo se skozi vasi Ozeljan, Šempas in Črniče, v katerih lahko najdemo več odličnih vinarjev in turističnih kmetij, kjer nam bodo z veseljem postregli z domačo hrano in odličnim vipavskim vinom. Od Črnič se spustimo do vasi Selo, kjer zavijemo desno v smeri Dornberka. Tu se začne manj prometna cesta, ki se vije po razgibanem terenu vse do Dornberka. Tam sledimo tablam za Novo Gorico. Malo naprej od bencinske črpalke zavijemo levo v smeri Gradišča, kamor nas usmeri tudi tabla za vinsko pot. Tam se začne krajši vzpon do vasi Gradišče nad Prvačino, od koder se nato spustimo v Oševljek in naprej do Renč. Na trgu v Renčah zavijemo na levo ter se držimo glavne ulice do table, ki nas usmeri na desno proti Mirnu. Kmalu pridemo do naslednjega križišča, kjer nas tabla usmeri levo proti Mirnu. Sledimo asfaltni poti skozi vasi Merljaki in Vrtoče vse do Mirna, kjer pri vodnjaku zavijemo desno v smeri Nove Gorice. V Mirnu vozimo po glavni cesti do krožišča, kjer zavijemo na desno. Na naslednjem krožišču izberemo prvi izvoz in nato v Biljah sledimo tablam za Novo Gorico. Na svoji desni bomo videli največji strnjeni vinograd v Sloveniji Biljenski griči, ki obsega 250 ha. Od tam se po ravni cesti peljemo skozi vas Vrtojba in mesto Šempeter pri Gorici, kjer se usmerimo proti Rožni dolini. V Rožni dolini sledimo tablam za Pristavo. Po krajšem vzponu bomo prišli do Kostanjevice pri Novi Gorici, kjer se nahaja Frančiškanski samostan. V samostanu so pokopani člani francoske rodbine Burboni, med njimi zadnji kralj te dinastije Karel X. Samostan ima bogato knjižnico, v kateri hranijo 10.000 knjig, med njimi tudi 30 inkunabul. Od Kostanjevice se spustimo v Novo Gorico, kjer zaključimo današnji kolesarski izlet.

marijan-mocivnik-tabor-dornberk-8678-1920x108058484582e4780

Težavnost: Lažja
Dolžina: 45,1 km
Trajanje: 2 h 30 min
Vzpon: 574 m
Spust: 574 m
Min. višina: 43 m
Max. višina: 167 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

PREDMEJSKI KLANEC IN GORA

Izhodišče: ob Hublju, tik za ostanki rimske utrdbe Castra, je urejeno veliko parkirišče.

Pot se začne na parkirišču v središču Ajdovščine, ob znamenitih ostankih rimske utrdbe Castra. Nadaljujemo po sprehajalni poti preko mostu čez reko Hubelj, proti vzhodu, do prvega križišča in potem levo v smeri izvira Hublja. Za ogrevanje nas kmalu pričaka krajši klanec, ki se konča pri kraškem izviru te mrzle reke, kot so Hubelj poimenovali že stari Rimljani. Od tam se cesta spusti v vas Lokavec , kjer se začnemo strmo vzpenjati proti Predmeji. Na 8 km dolgem klancu bomo premagali 700 m višinske razlike. Vmes, na novem delu poti, klanec malce popusti. Pri vodnjaku, kjer si lahko natočimo svežo vodo, pa se začne spet strmo vzpenjati. Malo pod vrhom pridemo do strmih kamnitih pobočji Čavna. Tam se cesta zoži in nas pelje skozi ročno izklesane kamnite tunele. Kmalu pridemo do Predmeje, kjer sledimo tablam, ki nas usmerijo desno proti Colu. Čez nekaj ovinkov pridemo do razgledne točke pri spomeniku Materi Gori, kjer se nam odpre lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino in Nanoško planoto v ozadju. Cesta se od tam naprej vije od vasi do vasi po planoti Gora. V vasi Kovk lahko skrenemo s poti in se vzpnemo še do Sinjega vrha, kjer bomo nagrajeni z razgledom na celotno Vipavsko dolino, Kras, ter Jadransko morje. Ob poti od vasi Kovk proti vasi Gozd bomo naleteli na kraški pojav škraplje, podolgovate žlebove v apnencu, ki nastanejo pod vplivom tekoče vode. Škraplje so naravni spomenik državnega pomena. Od tam sledi spust skozi vas Gozd proti Colu, kjer zavijemo desno proti Ajdovščini. S Cola je še 8 km dolg spust do Ajdovščine.

uros-svigelj-s-predmeje-1920
Težavnost: Težka
Dolžina: 36,2 km
Trajanje: 3 h
Vzpon: 1067 m
Spust: 1067 m
Min. višina: 106 m
Max. višina: 903 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

DOLINA BRANICE

Izhodišče: v mestnem jedru Vipave

Pot začnemo v starem mestnem jedru mesta Vipave, ki ga krasi baročni Lanthierijev dvorec. Od tam nas vodi pot po glavni cesti iz Vipave proti Podnanosu v smeri vzhoda. Po daljši ravnini pridemo do križišča, kjer zavijemo na desno proti Štanjelu. V vasi Manče se začne krajši vzpon do odcepa za vas Goče, kjer lahko skrenemo s poti ter se povzpnemo v to vas. Goče so ena najstarejših in tudi najslikovitejših vipavskih vasi, v kateri najdemo več kot 60 kamnitih obokanih vinskih kleti. Od odcepa za Goče se spustimo v dolino Branice. Kmalu za vasjo Trebižani se cesta odcepi na desno proti Braniku. Sledimo glavni neprometni cesti mimo sadovnjakov, vinogradov in njiv, dokler se ne priključimo glavni cesti Štanjel – Branik. Od tam nadaljujemo proti Braniku. Na levi kmalu zagledamo Rihemberški grad, enega največjih in najbolje ohranjenih gradov v tem delu Slovenije, ki se dviga nad vasjo Branik. Nadaljujemo po glavni cesti do Dornberka, kjer zavijemo desno v smeri Ajdovščine. Pred vasjo Zalošče se zapeljemo čez reko Vipavo, kjer se začne krajši nezahteven vzpon do vrha vasi. Od tu se peljemo do vasi Selo, kjer se priključimo glavni cesti Nova Gorica – Ajdovščina. Predlagamo, da se v Ajdovščini zapeljete skozi center mesta, kjer se nahajajo dobro ohranjeni ostanki rimske utrdbe Castra. Iz Ajdovščine se peljemo skozi vas Budanje, kjer je ob cesti velika romarska cerkev Marije tolažnice žalostnih. Malo naprej je na vzpetini nad glavno cesto dvorec Zemono, do katerega vas pripelje lepa asfaltna pot skozi drevored. V dvorcu Zemono se nahaja znana restavracija Pri Lojzetu. Lahko se sprehodite okrog dvorca, od koder je lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino. Iz vasi Zemono se spustite po stranski cesti do Vipave in tako zaključite svoje kolesarsko potepanje.

nejc-bole-cestno-2-1920x10805848278247a8e_c_crsl marijan-mocivnik-branik-grad-208302-1920x1080_c_crsl

 

 

 

 

 

 

 

Težavnost: Lažja
Dolžina: 46,8 km
Trajanje: 2h 30 min
Vzpon: 504 m
Spust: 504 m
Min. višina: 57 m
Max. višina: 237 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

TRNOVSKI GOZD

Izhodišče: v vasi Predmeja je urejeno parkirišče.

Pot nas pelje proti Lokvam, kamor nas na križišču usmerijo table. V senci Trnovskega gozda se začnemo počasi vzpenjati. Sledimo tablam za Čaven, ki nas z glavne cestne povezave Predmeja – Lokve usmerijo na levo. Malo pred planinsko kočo Antona Bavčerja se nam odpre lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino. Za kočo se pot razcepi, mi se držimo leve. Poti sledimo skozi gozd dobrih 6 km in nato zavijemo na desno proti Mali Lazni, veliki jasi sredi Trnovskega gozda. Tam se držimo desne, kjer nas table usmerijo proti Paradani – Veliki ledenici. Ko pridemo do odcepa za Paradano, sestopimo s kolesa in se peš odpravimo do vhoda v jamo. Med hojo proti vhodu čutimo, kako kako temperatura počasi pada zaradi toplotne inverzije. Ob vhodu v jamo je v poletnem času komaj nekaj stopinj nad lediščem. Od odcepa za Ledenico sledi krajši vzpon do križišča poti, kjer zavijemo na desno. Od tu se začnemo spuščati v smeri Predmeje. Pri večjem parkirišču pod Iztokovo kočo pod Golaki sledimo markacijam za Predmejo, kjer našo pot zaključimo.

marijan-mocivnik-caven-kolesarjenje-1055-1920x10805848258c5888c

Težavnost: Srednja
Dolžina: 28,6 km
Trajanje: 2,5 h
Vzpon: 708 m
Spust: 708 m
Min. višina: 915 m
Max. višina: 1258 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

NANOS

Izhodišče: na Glavnem trgu v središču mesta Vipava

Kolesarsko potepanje začnemo pred baročnim Lanthierijevim dvorcem v središču slikovitega mesteca Vipava. Od tam se skozi drevored peljemo proti vzhodu, v smeri Ljubljane. Kmalu za vasjo Podnanos je odcep na levo proti Nanosu. Tam se začne 8 km strmega vzpona do lovske koče Nanos. Malo naprej od koče preide cesta z asfalta na makadam. Kmalu se začnemo vzpenjati proti Vojkovi koči na vrhu Nanosa (1240 m), kjer si po dolgem vzponu lahko privoščimo malico. Z vrha Nanosa, zelo priljubljene pohodniške točke, se nam odpre pogled na Vipavsko dolino, Kras, Jadransko morje, Ljubljansko kotlino in Julijske Alpe. Od tu se zdi, da imamo celotno Slovenijo na dosegu roke. Od Vojkove koče se spustimo proti zahodu ter nato zavijemo na desno v smeri Abrama. Sledi še krajši vzpon po klancu, ki nas pripelje do priljubljene turistične kmetije Abram. Od tam se začnemo skozi bukov gozd spuščati proti Sanaborju. V vasi zavijemo na levo in nato kmalu še enkrat na levo, od koder se spustimo v vas Vrhpolje, ki je znana po pridelavi odličnega vina. Iz vasi Vrhpolje pa je le še kratka pot do našega izhodišča v Vipavi.

jancermeljnanoscyclingactive-1920x10805848237675e53_c_crsl

Težavnost: Težka
Dolžina: 44,1 km
Trajanje: 4 h
Vzpon: 1392 m
Spust: 1392 m
Min. višina: 98 m
Max. višina: 1240 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA
VIR:VIPAVSKA DOLINA