Gorsko-kolesarska pot RobeTwist

Je prva uradna gorsko-kolesarska pot, ki ponuja maksimalne užitke širokemu spektru gorskih kolesarjev. Že vzpon je nekaj posebnega, saj nas nenehno nagrajuje z razgledom na Julijske Alpe. Od začetka nas pot pelje skozi slikovito dolino Stan mimo Podkorena proti Korenskemu sedlu. Malo pred njim zavijemo desno na gozdno cesto, ki nas z zmernim naklonom vodi po južni strani zahodnega dela karavanškega grebena. Zaradi lepih pogledov na Julijce, ki se odprejo za Brvogami, kjer stoji televizijski stolp, nam kolesarjenje hitro mine. Vseskozi prečimo z grapami razjedeno pobočje in opazujemo travnate pasove kranjskogorskih smučišč, ki se vzpenjajo proti vrhu Vitranca. Malo pred Jureževo planino, se odcepimo na levo, kjer je do začetka spusta samo še 10 minut. Spust je en sam užitek, v katerem bodo uživali tako dobri kolesarji kot takšni, ki jim je vožnja po takšnih poteh še v izziv. Tako kot pove že samo ime (Twist), boste pumpali, nagibali in zavijali po poti, ki se bo počasi spuščala proti pašnikom v Robah. Na sami trasi in na vstopih sta informativni tabli s pravili obnašanja ter opozorilne tablice, ki vam bodo pri prvem spustu seveda v pomoč. Pot se konča pri gostišču Srnjak na Galeršah, kjer se lahko okrepčate in delite izkušnjo s prijatelji. Spust nazaj do Kranjske Gore je po makadamski cesti.

Začetna točka: TIC Kranjska Gora, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Začetek gozdne ceste pod Poljano, 1.029 m n. m.
Končna točka: Začetek RobeTwist poti, 1.548 m n. m.
Dolžina poti: 18.500 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Kolesarski park Kranjska Gora

Že nekaj sezon v Kranjski Gori nadvse uspešno deluje kolesarski park, ki je namenjen vsem, ki si želijo preizkusiti svoje kolesarske veščine v vožnji navzdol. Moderna štirisedežnica, Vitranc 1, popelje kolesarje skupaj s kolesom na izhodišče prog, ki vodijo več kot 300 višinskih metrov globlje v dolino. Različne proge z umetno narejenimi objekti, ki popestrijo vožnjo, nudijo vsem, tako začetnikom kot zelo izkušenim spustašem, veliko veselja pri igranju v kolesarskem peskovniku. Proge so primerno označene, vse potrebne informacije pa dobite spodaj, pri brunarici kolesarskega parka, kjer je prav tako možna izposoja vrhunskih koles, ki so primerna za vožnjo v parku. Poleg koles je na razpolago tudi zaščitna oprema, ki kolesarju dvigne samozavest in omogoča skoke preko skakalnic brez strahu pred poškodbami. Za vse začetnike in poznavalce je v parku organizirana šola tehnik vožnje, ki še izpopolni vaše znanje kolesarjenja. Izkušeni učitelji gorskega kolesarstva so pripravljeni pomagati vsakemu, ki se pride zabavat v ta, daleč naokoli znan kolesarski poligon.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Dovška Rožca – Sončna planina nad Dovjem

Pot po kolesarski stezi začnemo iz Kranjske Gore v smeri Mojstrane. Nad Mojstrano, na nasprotnem, levem bregu reke Save Dolinke, leži lepa, s soncem obsijana vasica Dovje, kamor se napotimo s kolesarske trase. Nadaljujemo mimo Aljaževega hrama, kjer se pot strmo vzpne, nato pa na prvem križišču zavijemo desno v središče vasi. Pot nadaljujemo proti vzhodu, mimo Hiše Pr`Katr, in sledimo planinskim oznakam za Dovško Babo. Cesta se postopoma vzpenja do prvega križišča, kjer zavijemo desno v smeri Dovške Babe. Po nekaj kilometrih lagodnega vzpona zavijemo pri naslednjem križišču levo, ponovno v smeri Dovške Babe. Razgledov ni veliko, saj se vozimo po gozdu, a jih zaradi popolnega osredotočenja na vzpon niti ne pogrešamo. Za vse to smo nagrajeni, ko prikolesarimo na planino Dovška Rožca, kjer stoji koča. Omeniti moramo zadnjih 100 metrov vzpona, ki so rahlo napornejši in jih lahko tudi prepešačimo, če ne gre drugače. Pri koči si naberemo moči za spust in uživamo v edinstvenem razgledu na mogočno Mežaklo, Karavanke in nasproti ležeče Julijske Alpe. Če nam je ostalo še kaj moči, se lahko peš povzpnemo še na Dovško Babo, ki je 200 višinskih metrov višje. Tam se nam odpre pogled na sever v sosednjo Avstrijo. Spust poteka po smeri vzpona. Zaradi strmih, peščenih in drsečih odsekov bodimo še posebno previdni.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko Mojstrana, 651 m n. m.
Vmesna točka 3: Odcep proti Ravnam, 1.070 m n. m.
Končna točka: Planina Dovška Rožca, 1.640 m n. m.
Dolžina poti: 22.600 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Koča Zacchi

Iz Kranjske Gore gremo proti zahodu po kolesarski stezi do Rateč in naprej do mejnega prehoda z Italijo. Po prečkanju mejnega prehoda zavijemo že po slabem kilometru na prvem odcepu levo z glavne ceste in se peljemo do križišča, kjer nam kažipot pokaže smer proti Belopeškim jezerom. Nadaljujemo do naslednjega razcepa, kjer leva pot vodi nazaj proti meji, mi pa nadaljujemo desno, naravnost in skozi gozd prikolesarimo do naselja Scicchizza, kjer se priključimo glavni asfaltni cesti, ki vodi proti Belopeškim jezerom. Zavijemo levo. Dokaj strm klanec nas pripelje do prvega od jezer, od koder se potem malce spustimo do drugega Mangartskega jezera in mimo gostišča nadaljujemo po gozdni cesti do zapornice. Zapornica nas prisili razgibati hrbtenico, če želimo podnjo, drugače prenesemo kolo preko, in od tu naprej se najlepši del ture šele začne. Nato pridemo do križišča, kjer nam smerokazi kažejo dve možnosti vzpona do koče Zacchi. Leva možnost je za pohodnike in po tej poti se bomo spustili nazaj, mi pa gremo naprej, torej naravnost, saj obstaja tudi desna smer, ki vodi na Mangart in je za kolo neprimerna. Že kmalu pripeljemo do strmega betoniranega klanca. Zaradi deroče vode, ki pri nalivih na strmih delih lahko odnese dele poti, je takšnih betoniranih odsekov do cilja naše poti še kar nekaj. Na vzponu se bomo soočili s svojo telesno pripravljenostjo, na koncu katerega bomo prišli do koče, kjer si lahko privoščimo okrepčilo. Spust izvedemo po isti poti, po strmi, na pol betonski cesti, ali pa se spustimo po markirani in lepo urejeni stezi, namenjeni pohodnikom, ki se začne levo od koče iz smeri našega prihoda. Pazite – namenjena je pohodnikom, in to upoštevajmo pri srečanjih z njimi. Serpentinasta pot je na skoraj vseh ovinkih tlakovana in urejena, a vseeno zelo zahtevna.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Križišče pri nekdanji železniški postaji Rateče, 862 m n. m.
Vmesna točka 3: Odcep za Belopeška jezera v Italiji, 866 m n. m.
Končna točka: Koča Zacchi v Italiji, 1.380 m n. m.
Dolžina poti: 17.000 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Dovje, Jesenice – Skozi sončne in razgledne rovte

Dolina med Dovjem in Jesenicami se že precej razširi in na eni strani meče senco nanjo mogočna Mežakla, na drugi pa se na soncu nastavljajo pobočja Karavank, skozi katera pelje lepa gozdna cesta, ki povezuje Dovje z Jesenicami. Do Mojstrane in Dovjega gremo po kolesarski trasi in nato levo čez glavno cesto na Dovje. Za vasjo Dovje se v lahnem vzponu peljemo po lepi gozdni cesti. Ta del je enak kot v kasneje opisani turi do Dovške Rožce, le da gremo na križišču desno proti Plavškemu Rovtu. Čaka nas še malo vzpona do prevala Čez Visoke, nato pa se počasi začnemo spuščati proti Jesenicam. Gozd, ki ga je kar nekaj na naši poti, prekinjajo sončni rovti, s katerih se odpirajo razgledi na vse strani. Tako kolesarimo, dokler se svet ne razširi v široki dolini pod Golico, kjer leži še zadnji od rovt, idilični Plavški Rovt, za katerim nas strm spust pripelje na Jesenice. Če smo začeli s kolesarjenjem v Kranjski Gori, potem nas čaka še kar nekaj kilometrov do doma. Najbolje se je vrniti po poti ob desnem bregu Save Dolinke, do katere pridemo čez most in skozi podvoz pod avtocesto do gozdnatega pobočja, kjer zavijemo desno in nadaljujemo vzporedno z avtocesto proti Kranjski Gori.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko Mojstrana, 651 m n. m.
Vmesna točka 3: Prelaz Čez Visoke, 1.216 m n. m.
Končna točka: Križišče pri restavraciji Ejga na Jesenicah, 571 m n. m.
Dolžina poti: 31.000 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Belca – Pravljično divji svet hudournikov

Skoraj neverjetno je, kako je lahko tako slikovita dolina med Mojstrano in Gozdom Martuljkom tako slabo znana. Po svojih lepotah se lahko primerja s katero koli drugo dolino, poleg tega pa so dolga leta hudourniških delovanj naredila svoje in dala dolini nekakšen divji, skoraj romantičen, če ne že kar pravljični videz, ki spominja na pokrajino iz »Gospodarja prstanov«. Iz Kranjske Gore se odpravimo proti Jesenicam in malo pred Mojstrano, pri Podkužah, zavijemo levo na avtomobilsko cesto, se peljemo nekaj deset metrov levo po cesti in zapeljemo na lepo gozdno cesto, ki se odcepi desno navkreber. Takoj smo v samoti gozda in po tunelu se dolina še zoži. Pred tem uživamo v lepem pogledu na Belco, ki leži pod stopničastim skalnatim pobočjem, imenovanim Štenge. Cesta je lepo vzdrževana in na trenutke zelo strma, vendar nas zanimivi pogledi na grape okoli nas, na ostre in strme stene, mimo katerih se peljemo, na strmo piramido Kepe desno od nas, odvrne od misli na strm klanec. Za trud smo poplačani s potjo, na koncu katere se nam odpre pogled še na severno stran Karavank, saj smo dosegli njihov vrh, greben, po katerem poteka državna meja. Vrnitev je po isti poti in tu pazimo, da na kamniti cesti zaradi strmine ne dosegamo prevelike hitrosti, ki je lahko usodna pri zdrsu gum na peščeni podlagi.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Podkuže, 618 m n. m.
Končna točka: Sedlič, 1.438 m n. m.
Dolžina poti: 18.500 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Srednji Vrh – Razgledišče nad Gozdom Martuljkom

Nad Gozdom Martuljkom se na gozdnatih pobočjih Karavank, dobrih 200 metrov nad dolino Save Dolinke, odpre travnata ploščad, na kateri so raztresene domačije Srednjega Vrha. Polico, s katere se odpira eden najlepših razgledov na naše gore, na Martuljkovo ali Špikovo skupino, so ustvarili ledeniki.
Iz Kranjske Gore gremo po kolesarski trasi do Gozda Martuljka, kjer zavijemo levo in se nato po ozki asfaltirani cesti vzpenjamo proti Srednjemu Vrhu. Ostri ovinki premagujejo skoraj navpičen breg in v globini slišimo šumenje slapov potoka Jerman, ki iz Železnice po dolini mimo Srednjega Vrha priteče v Savo Dolinko. Po strmem vzponu smo nagrajeni s čudovitim razgledom na Martuljkovo skupino gora, ki se na nasprotnem koncu doline vzpenjajo v nebo. Zaradi izjemnega razgleda je najboljše izbrati jasen in sončen dan, saj le tako pridejo do izraza vse lepote gorske kulise. Če še nimamo dovolj vzpona in bi se radi še malo nadihali, se lahko potrudimo do Jureževe domačije, ki samotno leži na koncu kolovoza.
Vrnitev je po isti poti.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Končna točka: Jureževa kmetija, 1.028 m n. m.
Dolžina poti: 8.200 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Jureževa planina, Vošca, Železnica – Razgledna sončna pobočja nad Kranjsko Goro

Ena najbolj razglednih tur v okolici Kranjske Gore s prelepim pogledom na Julijske Alpe, ki nas vseskozi spremlja na naši poti. Za ta razgled se najprej potrudimo z vzponom iz Podkorena proti Korenskemu sedlu. Malo pred njim zavijemo desno na gozdno cesto, ki nas bo z zmernim naklonom vodila po južni strani zahodnega dela karavanškega grebena. Zaradi lepih pogledov na Julijce, ki se nam odprejo za Brvogami, kjer stoji televizijski stolp, nam bo kolesarjenje hitro minilo. Vseskozi prečimo z grapami razjedeno pobočje in opazujemo travnate pasove kranjskogorskih smučišč, ki se vzpenjajo proti vrhu Vitranca. Na Jureževi planini je levo odcep za Vošco, na katero se lahko vzpnemo brez kolesa, saj je za vožnjo neprimerna. Pogledamo še na koroško stran. Podoben razgled se nam obeta z Blekove planine, kamor lahko prikolesarimo in na katero vodi levi odcep malo kasneje, tik pred koncem našega vzpona. Ta se konča v dolini Železnica, po kateri priteče potok Jerman, ki mu lahko sledimo pri spustu v dolino. Spust je tehnično zahteven in primeren za izkušene kolesarje z dobro opremo. Za druge je bolje, da se vrnejo po isti poti.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Začetek gozdne ceste pod Poljano, 1.029 m n. m.
Končna točka: Železnica, 1.519 m n. m.
Dolžina poti: 15.700 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Tromeja

Začeli smo v Kranjski Gori in se po trasi nekdanje železnice, ki je nekoč povezovala Trbiž z Jesenicami in je sedaj urejena v sprehajalno / kolesarsko pot, pripeljali do ceste, ki pelje proti Planici in Tamarju. Večina sprehajalcev in kolesarjev zavije levo v Planico k skakalnicam in nordijskemu centru, mi pa gremo desno, prečkamo glavno cesto in se zapeljemo v Rateče, eno naših najbolj mrzlih vasi, saj ji posebna lega omogoča doseganje rekordov v nizkih zimskih temperaturah. Sledimo glavni cesti skozi vas, proti mejnemu prehodu, in na koncu vasi pri gostilni Šurc zavijemo desno na gozdno cesto. Ta se najprej vije med travniki, kjer se nam razgled še odpira, nato pa zavije v gozd, in od tu naprej bomo z razgledi prikrajšani vse do samega vrha. Prijeten klanec, ne prehud in ne prestrm, nas bo pripeljal do vrha, kjer bomo poplačani za trud. Sama cesta je prijetna in dokaj gladka. Pazimo le na razpotju, da gremo levo navkreber, sicer pa sledimo oznakam. Pomembno je, da uživamo in osvojeni vrh nam bo ta užitek še povečal s prekrasnimi razgledi na vse tri dežele. Od tu lahko desno spodaj opazimo Kočo
na Tromeji, kjer si lahko privoščimo zasluženo malico. Malo bolj strm kolovoz nas bo ob vlečnici pripeljal do nje. Pazimo pri spustu do koče. Čeprav je samo dobrih 50 metrov višinske razlike, je steza dokaj strma. Po malici se lahko vrnemo po isti poti ali pa na že omenjenem razpotju zavijemo levo in se v blagem klancu spuščamo do glavne ceste z mejnega prehoda Korensko sedlo. Ta nas pripelje nazaj v Kranjsko Goro.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Križišče pri nekdanji železniški postaji Rateče, 862 m n. m.
Vmesna točka 3: Tromeja – Peč, 1.508 m n. m.
Vmesna točka 4: Konec gozdne ceste pod Poljano, 1.029 m n. m.
Končna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Dolžina poti: 27.400 m.

 

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Krma – Najdaljša dolina pod Triglavom

V najdaljšo dolino pod Triglavom se odpravimo iz Mojstrane, do katere prikolesarimo po že dobro znani trasi nekdanje železnice, ki povezuje Kranjsko Goro z Jesenicami. V Mojstrani zapeljemo v smeri Bleda, saj lahko po tej poti, če imamo dovolj kondicije, prikolesarimo tudi do Bleda. Vendar imejmo v mislih tudi vrnitev domov. Pot lahko skrajšamo tudi tako, da izlet začnemo iz Mojstrane. Po vzponu na Kosmačev preval se desno odcepi cesta v še eno od treh dolin, v Kot, vendar pot poteka samo po gozdu.
Nadaljujemo do naslednjega prevala, kjer se odcepi cesta levo, v dolino Radovne, po kateri lahko pridemo do Bleda. Nekaj raztresenih kmetij označuje območje Zgornje Radovne, skozi katero se lahko potem vrnemo. Pot nadaljujemo mimo domačije Psnak, na naslednjem križišču zavijemo desno proti Krmi, na levi strani pa je cesta do Bleda. Nadaljujemo proti Krmi, ki se vije med stene gora. Podobno kot v Vratih, s kolesom ne moremo do samega konca, zato je naš cilj že prej, na Zasipski planini. Tu stoji planinski dom, ki nudi okrepčilo mnogim pohodnikom, ki se po tej poti odpravljajo v gore.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko Mojstrana, 651 m n. m.
Vmesna točka 3: Kosmačev preval, 844 m n. m.
Končna točka: Kovinarska koča v Krmi, 865 m n. m.
Dolžina poti: 22.200 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA