Krnica – Ob Pišnici v osrčje gora

Ob reki Pišnici se mimo jezera Jasna po glavni cesti, ki vodi preko prelaza Vršič na primorsko stran, odpravimo v osrčje gora, ki zapirajo še eno južno segajočo dolino, ki jih je kar nekaj v Zgornjesavski dolini. Vso pot, od Kranjske Gore naprej, imamo pred seboj prekrasno kuliso strmih sten Julijcev v osrčje, ali bolje, ob vznožje katerih se podajamo. Kmalu za jezerom in pred mostom čez Pišnico zavijemo levo na makadamsko cesto, ki se ves čas vije ob rečici. Beli prodnati kamni se bleščijo v soncu in nas vabijo, da se osvežimo v bistri, hladni vodi. Cesto nekajkrat zasuje plast grušča, ki so ga prinesli hudourniki z gora. Po prijetnem in lagodnem kolesarjenju se dolina odpre in od tod pa do koče v Krnici nas čaka zaključni vzpon. Pri planinski koči se naš izlet konča, saj od tu naprej vodijo samo planinske poti na vrhove, ki obdajajo to prelepo dolino. Glavo je treba kar nagniti nazaj, da zajamemo pogled na vrhove Prisanka, Razorja in Škrlatice kot najvišje med njimi. Nazaj pa, seveda, kot smo prišli.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka: Most pri Eriki, 869 m n. m.
Končna točka: Koča v Krnici, 1.117 m n. m.
Dolžina poti: 6.900 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Vzpon na Vršič

Naš najbolj znan gorski prelaz, ki ga mora vsaj enkrat osvojiti vsak kolesar. V prvi svetovni vojni zgrajena cesta, ki povezuje Zgornjesavsko dolino z dolino Trente na primorski strani, je postala pojem kolesarskih vzponov in priljubljena tema med kolesarji, ki primerjajo čas, v katerem so osvojili prelaz. Tura ni izrazito gorsko kolesarska, saj vzpon ves čas poteka po asfaltirani avtomobilski cesti in temu primerno se moramo med vožnjo tudi obnašati. Iz Kranjske Gore nas cesta mimo hotela Lek, kjer začnemo meriti svoj čas vzpona, pelje mimo jezera Jasna in potem naprej čez most, pod katerim teče reka Pišnica in se pot odcepi v Krnico. Tu se cesta počasi začne vzpenjati in ovinki postajajo vedno bolj pogosti in strmi. Do vrha jih je 24 in vsak osvojeni čas, potreben za vzpon, je vrhunski. Tudi če ne tekmujemo s časom, je izlet na vršiški prelaz vreden truda, saj se nam med potjo odpirajo lepi razgledi na okoliške gore, ki jim prihajamo vedno bliže. Za bolj zagrizene je možen še vzpon do Poštarskega doma nad prelazom, do katerega nas pelje strma, peščena pot, s katere se nam odpre gorska panorama. Samo dobrih 80 višinskih metrov nas loči do samega vrha, in če ne s kolesom, se je vredno za dodaten razgled potruditi peš. Vrnemo se po isti poti.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.

Vmesna točka 1: Most pri Eriki, 869 m n. m.

Vmesna točka 2: Ruski križ, 1.042 m n. m.

Vmesna točka 3: Ruska kapela, 1.158 m n. m.

Končna točka: Vršič, 1.618 m n. m.

Dolžina poti: 11.800 m.

 

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Planica in Tamar

Po lepi, asfaltirani kolesarski poti gremo iz Kranjske Gore na zahod do ceste, kjer zavijemo levo v dolino pod Poncami. Kmalu opazimo svetovno znane skakalnice, med katerimi največja letalnica omogoča polete okoli 240 metrov. Gradnja skakalnih naprav je bila možna zaradi značilne ledeniško oblikovane doline, ki nas mimo skakalnic pripelje do začetka malo bolj resnega vzpona. Še dobro, da zapornica preprečuje vožnjo avtomobilom v globino doline, saj lahko tako kolesarji mirno uživamo pri vožnji v lepem naravnem okolju. Cesta, na nekaterih delih prodnata, nas skozi gozd pripelje do zelene oaze ob vznožju sten in na sam rob Triglavskega narodnega parka. Planica je ena najlepših dolin in planinski dom Tamar na koncu naše poti nam lahko nudi prijetno okrepčilo. Od tu naprej gre samo še peš, saj mogočne stene Jalovca zahtevajo vrnitev po isti poti. Pri spustu pazimo na peščeno in na nekaterih mestih prodnato podlago, saj morebiten padec na ostrih kamnih po navadi ne prinese nič dobrega.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Križišče pri nekdanji železniški postaji Rateče, 862 m n. m.
Končna točka: Planinski dom Tamar, 1.108 m n. m.
Dolžina poti: 10.700 m.

 

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Jesenice – Skupaj s Savo Dolinko po dolini

Podobno kot na zahod proti Ratečam nas pelje kolesarska steza po trasi nekdanje železnice proti vzhodu na Jesenice. Zaradi nezahtevnosti poti je zelo družinsko naravnana. Edino, kar naredi naš izlet težaven, je dolžina ture, saj se ta na poti nazaj tudi rahlo vzpenja ob toku reke Save Dolinke proti Kranjski Gori. Naša pot se vije po dolini, med zeleno-gozdnatimi Karavankami in na drugi strani skalnimi visokimi Julijskimi Alpami. Lep razgled na Špikovo skupino se nam pokaže že kmalu potem, ko zapustimo Kranjsko Goro in nadaljujemo pot po kolesarski poti, ki vodi čez travnike. Naslednja vas, skozi katero se peljemo, je Mojstrana, od koder se na jug proti vznožju Triglava zajedajo mogočne tri doline Vrata, Kot inKrma. Po dolini Radovne lahko v smeri vzhoda prikolesarimo celo do Bleda. V Mojstrani gremo spet na desni breg reke Save Dolinke, kjer naslednje dva kilometra kolesarimo ob glavni cesti, zato malo previdnosti ne bo odveč. Po nekaj minutni vožnji skozi vas pot nadaljujemo mimo cerkve sv. Klemena, nato pa pred mostom čez reko Savo Dolinko zavijemo desno na kolesarsko pot. Pod strmimi pobočji Mežakle se ob Savi pripeljemo do Jesenic.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko – Mojstrana, 651 m n. m.
Končna točka: Križišče pri restavraciji Ejga na Jesenicah, 571 m n. m.

 

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Rateče – Do izvira naše najdaljše reke

Nekdanja železnica, ki je iz Rateč tekla proti vzhodu, je sedaj trasa kolesarske poti, ki nas iz Kranjske Gore vodi tako do Rateč kot na drugo stran, do Jesenic. Pot je primerna za izlet celotne družine in jo poleg kolesarjev uporabljajo tudi rolkarji in pohodniki, zato bodimo obzirni do drugih, saj smo s kolesi najhitrejši. Veliko otrok se tu prvič spozna s prvimi kolesarskimi kilometri, saj je trasa položna, široka in asfaltirana. Kolesarimo iz Kranjske Gore mimo Podkorena, ki leži na nasprotnem bregu reke Save Dolinke, na sončni strani doline, ki so jo v preteklosti izoblikovali ledeniki. Malo za Podkorenom se pripeljemo do naravnega rezervata Zelenci, kjer izvira Sava Dolinka. Ime pove, kakšne barve je majhno jezero, ki leži na močvirnatem terenu. Kmalu za Zelenci se dolina odpre in na jug se odcepi dolina Planica, ki skriva vsem dobro znane smučarske skakalnice. Še malo pa smo v Ratečah, zadnji vasi pred mejo z Italijo in enem najhladnejših krajev v državi.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Križišče pri nekdanji železniški postaji Rateče, 862 m n. m.
Končna točka: Rateče, 866 m n. m.
Dolžina poti: 5.700 m.

 

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

K12.6 Kolesarska pot ob reki Temenici

Kolesarjenje po dolini reke Temenice nam omogoča lahkotno kolesarjenje, s startom v Trebnjem, vzponoma na Plusko in Medvedjek, nato pa sledi lahkotna vožnja skozi Veliki Gaber, Radohovo vas, Šentlovrenc, Veliko Loko in že smo nazaj v Trebnjem.

Kolesarjenje po dolini reke Temenice pričnemo v Trebnjem pred občinsko stavbo. Pred štartom si ogledamo stalno zbirko Rastoča knjiga, Galerijo likovnih samorastnikov in župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja. Po ogledu krenemo po rimski cesti v smeri Ivančna Gorica, skozi Štefan, prečkamo železniško progo in se pričnemo vzpenjati na Plusko. Tam se lahko zapeljemo čez avtocesto in si ogledamo Jurjevo domačijo-muzej na prostem. Po ogledu nadaljujemo do vzpona na Medvedjek, kjer lahko počijemo ob kipu partizana ali pa ob obeležju bojem za osamosvojitev. Na bližnjih pobočjih uspevajo vinogradi, kar nas lahko premami, da spijemo kapljico žlahtnega. Peljemo se naprej do Velikega Gabra, kjer si ogledamo cerkev sv. Urha in pomalicamo v bližnji piceriji. V Radahovi vasi prečkamo železniško progo in zavijemo proti Šentlovrencu. Vseskozi se peljemo po ravnici do Šentlovrenca, skozi Veliko Loko in že pridemo nazaj v Trebnje.

 

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC NOVO MESTO

VIR: HERITAGE TRAIL

K12.5 Maraton po Mirnski dolini

Trasa poteka po progi Malega kolesarskega maratona po Mirnski dolini na katerem se vsako leto zbere veliko tekmovalcev. Proga poteka po zanimivih krajih Mirnske doline in po okoliških gričih tako da na poti ne manjka veliko zanimivih postojank.

Po trasi 5. kolesarskega maratona po mirnski dolini se bomo lahko peljali 14.08.2010. Na omenjeni športni prireditvi lahko tekmujete na družinskem maratonu (12 km), če ste dobro pripravljeni na velikem maratonu (65 km) in če ste v malce slabši formi na malem maratonu (25 km).

Vsekakor pa nam opisana kolesarska pot postreže z obilico ogleda vrednih znamenitosti Mokronoga in okoliških krajev. Trasa Malega kolesarskega maratona se prične pred gasilskim domom Sveti Rok in vodi naprej proti Puščavi. Po ravninski cesti se zapeljemo do Mokronoga, kjer se lahko popeljemo po starotrškem jedru, če smo željni ali lačni se ustavimo v bližnjem gostinskem lokalu in si ogledamoetnološko zbirko starih kmečkih vpreg.

Na poti so vredni ogleda tudi zanimivi sakralni objekti in sicer cerkev Sv. Florijana, župnijska cerkev sv. Tilna v Mokronogu, sakralni kompleks s cerkvijo Žalostne Matere božje, svetimi stopnicami in postajami Marijinih žalosti. Pot nas popelje naprej po mirnski dolini in z rahlim vzponom nadaljujemo do Krmelja in se vračamo mimo Tržišča Pijavic nazaj proti Svetem Roku

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC NOVO MESTO

VIR: HERITAGE TRAIL

K12.4 Okoli Šmavra

Pot nas vodi iz Trebnjega mimo Občin do Dobrniča, pod vinsko gorico Šmavrom uživamo v vožnji po ravnici čez Rdeči Kal do Mirne Peči, do Ponikev, se vzpnemo na Šmaver, kjer lahko užijemo žlahtno kapljico, nadaljujemo na Vrhtrebnje in se spustimo nazaj v Trebnje.

Štartamo v Trebnjem pri cerkvi Marijinega vnebovzetja po rimski cesti v smeri za Ivančno Gorico. V Štefanu prečikamo železniško progo in nadaljujemo pot po glavni cesti skozi Občine, Malo vas, Knežjo vas in čez Železno do Dobrniča. Na križišču v Dobrniču zavijemo proti Mirni Peči, v vasi Vrbovec zavijemo levo. Prispemo na Rdeči Kal, ki se nahaja pod vinsko gorico Šmaver, nadaljujemo pot naprej mimo okrepčevalnice. S ceste vidimo cerkev sv. Mavricija. Peljemo se do Jordankala, v Mirni Peči pri cerkvi zavijemo levo proti Trebnjemu. Na levi strani ceste je odcep, za Zijalo, kjer pride na dan reka Temenica. Nekaj metrov naprej lahko zavijemo desno na stransko cesto, ki se vzpenja na Sveto Ano. Pripeljemo se pred vas Ponikve, kjer reka Temenica ponikne, mi pa v križišču zavijemo za Dečjo vas. V Dečji vasi se peljemo mimo cerkve sv. Mihaela in zavijemo proti Šmavru. V Šmavru lahko obiščemo kakšno zidanico ali pa nadaljujemo z vzpenjanjem na Gorenji Vrh in nadaljujemo pot proti vasi Repče. Na Repčah zavijemo proti Vrhtrebnjemu, počijemo ob obeležju 15. poldnevnika in se na Grmadi spustimo proti Trebnjemu.

 

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC NOVO MESTO

VIR: HERITAGE TRAIL

K12.3 Na vinski gorici Čatež in Gradišče

Iz Trebnjega se mimo Blata vzpnemo na Čatež, do Zaplaza. Nadaljujemo s kolesarjenjem mimo mirnskega gradu, skozi Mirno in že se ponovno vzpenjamo, da pridemo do Stare Gore. Se spustimo skozi Gradišče, skozi vas Rodine in že smo ponovno v Trebnjem.
Vzpon na vinski gorici Čatež in Gradišče pričnemo pred Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem. Lahko si ogledamo tudi cerkev Marijinega vnebovzetja in stalno razstavo Rastoča knjiga. Krenemo do Račjega sela kjer zavijemo za vas Blato. Na Blatu se lahko ustavimo pri ribniku ali pod toplarjem. Povadimo udarce na golf vadbišču ali pa ulovimo kakšno ribo v ribniku. Nadaljujemo s kolesarjenjem in se počasi pričnemo vzpenjati skozi Malo in Veliko Ševnico ter Kriško Reber na Čatež. Kjer si ogledamo romarsko središče Zaplaz, se ob studencu z zdravilno vodo osvežimo, lahko tudi pomalicamo v kateri od gostiln. Spustimo se do Turistične kmetije Obolnar, kjer se v poletnem času namočimo v manjšem bazenu in nadaljujemo proti Cirniku mimo Migolske Gore do gradu Mirna-Speča lepotica, kjer nas prevzeme duh srednjega veka. Peljemo se skozi Mirno, čez petprekatni mirnski most in pred Gomilo zavijemo za Staro Goro, kjer se vzpenjamo in pridemo do zidanic. Spuščamo se po vijugasti poti skozi Gradišče in ob poti opazujemo vinograde. Prečkamo potok Lanšpreščica in kolesarimo skozi vas Rodine. V Dolenji Nemški vasi zavijemo proti Trebnjemu in že smo na cilju našega kolesarjenja.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC NOVO MESTO

VIR: HERITAGE TRAIL

K12.2 Čez drn in strm preko Nebes

Zahtevna pot (zaradi vzponov), ki nas vodi po hribih Občine Šentrupert in deloma tudi po sosednji občini Litija. Pot je speljana po asfaltnih in urejenih makadamskih poteh, ponuja pa lepe razglede na severno posavsko hribovje in mirnsko dolino.

Pot nas s trga pred Šentrupertom popelje po glavni poti v smeri Slovenske vasi na Veselo Goro, mimo Barbove graščine in cerke Sv. Frančiška Ksaverija. Od tu se popeljemo do Škrljevega, kjer se nahaja eden izmed najstarejših gradov na slovenkem – grad Škrljevo. Ko prečkamo manjši most v vasi zavijemo levo, nato skozi vas rahlo navkreber do gozdne jase. Med travniki v prvem križišču zavijemo desno, pridemo v vas Draga, kjer zavijemo levo na glavno cesto, po nekaj metrih pa v središču vasi na desno. Spustimo se do porečja reke Bistrica, pri ribogojnici pa zavijemo levo. Nekaj metrov asfaltne ceste preide v makedam. Pot nadaljujemo po glavni cesti, ki po približno 3 kilometrih preide zopet na asfalt. Vzpon nas vodi preko vasi Selce, Suhadole, vse do Dol pri Litiji. Tam zavijemo desno mimo cerkve in pot nadaljujemo do križišča, kjer zavijemo desno proti vasi Kal pri Dolah. Nadaljujemo po glavni cesti mimo vasi Zagozd, Dobovica, Radgonica, V vasi Prelesje pridemo do križišča, kjer se usmerimo na levo na makadamsko pot, ki se rahlo spusti navzdol. Na naslednjem križišču zavijemo levo ter nadaljujemo mimo vasi in skozi gozd. Po spustu po makadamski cesti pridemo do križišča, kjer zavijemo desno, gremo mimo zapuščenega pruha v Kostanjevici in pridemo na asfaltno cesto. Spustimo se do doline, ker se usmerimo po asfaltni cesti navkreber (18% klanec). Ko pridemo na vrh zavijemo levo proti Nebesom (smer Viher). Na vrhu hriba zavijemo desno (tabla izletniška kmetija Nebesa) na makadam in pridemo na jaso v Nebesa. Nato se vrnemo nazaj so asfaltne ceste, ko se spustimo do pašnika, zavijemo levo, ko še nekaj metrov asfaltne ceste preide na makadam. Po rahlem vzponu se usmerimo na desno, na asfaltno cesto proti Hrastnem in nato do doline, kjer ob manjšem potoku zavijemo zopet desno. Na vrgu gomile zavijemo desno v vas Kamnje, napto se pa spustimo na izhodišče v Šentrupert.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC NOVO MESTO

VIR: HERITAGE TRAIL