Skoraj neverjetno je, kako je lahko tako slikovita dolina med Mojstrano in Gozdom Martuljkom tako slabo znana. Po svojih lepotah se lahko primerja s katero koli drugo dolino, poleg tega pa so dolga leta hudourniških delovanj naredila svoje in dala dolini nekakšen divji, skoraj romantičen, če ne že kar pravljični videz, ki spominja na pokrajino iz »Gospodarja prstanov«. Iz Kranjske Gore se odpravimo proti Jesenicam in malo pred Mojstrano, pri Podkužah, zavijemo levo na avtomobilsko cesto, se peljemo nekaj deset metrov levo po cesti in zapeljemo na lepo gozdno cesto, ki se odcepi desno navkreber. Takoj smo v samoti gozda in po tunelu se dolina še zoži. Pred tem uživamo v lepem pogledu na Belco, ki leži pod stopničastim skalnatim pobočjem, imenovanim Štenge. Cesta je lepo vzdrževana in na trenutke zelo strma, vendar nas zanimivi pogledi na grape okoli nas, na ostre in strme stene, mimo katerih se peljemo, na strmo piramido Kepe desno od nas, odvrne od misli na strm klanec. Za trud smo poplačani s potjo, na koncu katere se nam odpre pogled še na severno stran Karavank, saj smo dosegli njihov vrh, greben, po katerem poteka državna meja. Vrnitev je po isti poti in tu pazimo, da na kamniti cesti zaradi strmine ne dosegamo prevelike hitrosti, ki je lahko usodna pri zdrsu gum na peščeni podlagi.
Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Podkuže, 618 m n. m.
Končna točka: Sedlič, 1.438 m n. m.
Dolžina poti: 18.500 m.