Naš najbolj znan gorski prelaz, ki ga mora vsaj enkrat osvojiti vsak kolesar. V prvi svetovni vojni zgrajena cesta, ki povezuje Zgornjesavsko dolino z dolino Trente na primorski strani, je postala pojem kolesarskih vzponov in priljubljena tema med kolesarji, ki primerjajo čas, v katerem so osvojili prelaz. Tura ni izrazito gorsko kolesarska, saj vzpon ves čas poteka po asfaltirani avtomobilski cesti in temu primerno se moramo med vožnjo tudi obnašati. Iz Kranjske Gore nas cesta mimo hotela Lek, kjer začnemo meriti svoj čas vzpona, pelje mimo jezera Jasna in potem naprej čez most, pod katerim teče reka Pišnica in se pot odcepi v Krnico. Tu se cesta počasi začne vzpenjati in ovinki postajajo vedno bolj pogosti in strmi. Do vrha jih je 24 in vsak osvojeni čas, potreben za vzpon, je vrhunski. Tudi če ne tekmujemo s časom, je izlet na vršiški prelaz vreden truda, saj se nam med potjo odpirajo lepi razgledi na okoliške gore, ki jim prihajamo vedno bliže. Za bolj zagrizene je možen še vzpon do Poštarskega doma nad prelazom, do katerega nas pelje strma, peščena pot, s katere se nam odpre gorska panorama. Samo dobrih 80 višinskih metrov nas loči do samega vrha, in če ne s kolesom, se je vredno za dodaten razgled potruditi peš. Vrnemo se po isti poti.
Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Most pri Eriki, 869 m n. m.
Vmesna točka 2: Ruski križ, 1.042 m n. m.
Vmesna točka 3: Ruska kapela, 1.158 m n. m.
Končna točka: Vršič, 1.618 m n. m.
Dolžina poti: 11.800 m.
2 komentarjev na “Vzpon na Vršič”
Cesta na Vršič je ozka in strma, ter zato po moji oceni prenevarna za vožnjo s kolesom.
Pozdravljeni,
hvala za sporočilo. Se vam zdi? No, kolesarjenje po tej poti ni ravno enostavno, je malce bolj adrenalinsko, sploh spust. Je pa res nekaj posebnega in zeloooo razgledno.