Še kdo med vami, ki med potjo na morje že od Postojne naprej vzklika…MORJEEEEeee. No, mi smo vsekakor ljubitelji naše prelepe Obale, tole prelepo krožno pot z razgledom nad Sečoveljskimi solinami pa smo odkrili letošnje poletje, ko smo na bone dopustovali v Seči. In prav presenečeno ugotovili, da smo do tedaj zamujali tisto turistom manj znano Obalo. Naj vam razkrijemo prelepo krožno pot, ki jo lahko obiščete peš, z otroškim vozičkom, nosilko ali s kolesom. Ob razgledu pa boste ves čas vzklikali…wauuuuu.

V kolikor se boste na pot podali peš, imejte za mulčke dovolj vode, sploh v poletnih mesecih zna biti precej “poletno”. Krožna pot se začne z izhodiščem v Seči, avtomobil lahko pustite na parkirišču za Sečoveljske soline (izhodišče LERA : 45.492220°N+13.608980°E). Do Lere vodi strma, z granitnimi kockami tlakovana pot: od magistralne ceste, ki povezuje Lucijo z mejnim prehodom Sečovlje, se v Seči, na vrhu klanc odcepi na desno. Na koncu tlakovanega dela poti je križišče (na desni je stavba Pick & Place. Tu pustite avtomobil in se usmerite proti Luciji.

Pot vas vodi ob obali, mimo ladjedelnice, starega pristanišča, ki je izredno fotogeničen za prelepe fotografije s starimi barkami in jadernicami ter do ribogojnice Fonda. Tu najdete tudi vrt kaktusov, ki ga je pravgotovo vredno obiskati. Ob divji plaži Lucije nadaljujete čez kamp Lucija. Pot tik pri vhodu v kamp zavije strmo desno po klancu navzgor. Peš bo šlo tudi z mulčki nad 4 leta starosti, s kolesom pa se boste morali malo potruditi. A vzpona ni veliko. Že na vrhu vam svetujemo krajšo pavzo in ogled skulptur Forma Viva. Pot nadaljujte po lokalni cesti naprej med prelepimi vinogradi in nasadi oljk.

Razgled nad Sečoveljske soline vam bo vzel sapo.

Vračate se nazaj do izhodišča, med potjo lahko kupite tudi oljčno olje ali druge domače izdelke pri domačinih.

Sečoveljske in Strunjanske soline so edine soline v tem delu Jadrana, v katerih še pridelujejo sol in ohranjajo tradicionalni postopek pridelave z vsakodnevnim pobiranjem soli.

Soline v severnem Jadranu so imele stoletja velik vpliv na gospodarstva držav in mestnih državic tega območja. Bile so predmet političnih sporov in vojn, ker je bila sol zaradi svoje uporabnosti dragocena surovina in strateško trgovsko blago, pomembno za konzerviranje hrane in za proizvodnjo smodnika.
Svojčas je bilo poleg starih piranskih solin v Sečovljah, Luciji in Strunjanu v Tržaškem zalivu in Istri veliko manjših in večjih solin (npr. v Miljah, Kopru, Izoli, Luciji). Zaznamovali jih niso le politični in gospodarski interesi, pač pa tudi muhavost narave, ki je včasih za dolga obdobja onemogočila solinarstvo, drugič pa mu podarila preobilje.

V preteklosti je sol oz. njeno pomanjkanje močno vplivalo na zdravje ljudi.

Trgovina s soljo je bila zelo pomembna dejavnost, saj je bila ta dobrina tako dragocena, da so jo ponekod uporabljali kot menjalno sredstvo. Latinski izraz »salarium argentum« (solni denar) se je nanašal na del plačila, ki ga je dobil vsak rimski vojak, poleg tega pa se je ohranil še tako dolgo v naši zgodovini, da je iz njega nastala celo angleška beseda »salary« (plača ali mezda).
Menda so Egipčani prvi doumeli, kako jo uporabljati. S soljo so mumificirali mrtve, utrjevali barve oblačil in jo trosili na ribe in oljke.  Prvo mogočno rimsko cesto Via Salaria so zgradili njej v čast.

Želite izvedeti še veš o družinskih izletih v Sloveniji?