New World Record – Cycling 24h

blog-verstovsek-stanko-world-record24h

Svetovni kolesarski izziv v Sloveniji

Ura je 11.30 , 2 .10.2020 v Dobrovniku, majhen kraj na SV Slovenije, v glavi slovenske kokoške z županom h kateremu bi se lahko prišel učiti marsikateri župan Slovenije. Glede na datum, je vreme več kot odlično in ravno pravšnje za postavljanje kolesarskih rekordov. Vse je pripravljeno na start za napad na svetovni rekord v 24 urnem hitrostnem kolesarjenju. Ekipa je pripravljena, še zadnji pregledi kolesa in avtomobila. Vse je nared. Še zadnje čestitke župana g. Marjan Kardinarja in spodbudne besede ter nekaj fotografij za arhiv.

blog_verstovsek_stanko_world_record24h_kupikolo.si

Verstovšek Stanko, dokaj nepoznan fant iz Zidanega Mosta, ki še pred šestimi leti ni vedel kako pravilno sesti na kolo, se je odločil podreti svetovni rekord slavnega 6 kratnega zmagovalca najtežje kolesarske preizkušnje na svetu RAAM in nosilca rekorda na 24 ur z 896 prevoženimi kilometri Christoph Strasserja. V vsem tem času je s pomočjo trenerja Aleša Suhadolnika napredoval v vrhunskega kolesarja. V letu 2019 je zmagal na SLO24ULTRA , kjer je pokoril konkurenco za kar nekaj krogov.

blog_verstovsek_stanko_world_record24h_kupikolo.si
Ura je 12. Stanko štarta, ekipa kolesarskega društva Litijski Tempomat pa s sodnicama v kombiju za njim. Povprečna hitrost kaže zelo dobro, veter minimalen. Vse se odvija po v naprej določenemu planu. Menjave bidonov in ostale prehrane tečejo kot pri največjih profesionalnih ekipah na minuto točno in brez težav. Željko Krnetić dela kot švicarska ura, točno in brez napak.Po 10ih urah, povprečna hitrost cca 42,57 km/h. Noro. Stanko še vedno svež, kot da je ravno začel. Vmes hočeš, nočeš podre še nekaj hitrostnih rekordov na 100km, 100milj, 200 km, 200 milj ….. itd.
Čez noč se počasi pričnejo kazati rahli znaki utrujenosti, pa vendar povprečna hitrost še vedno na zavidljivih cca 41km/h.
Sredi noči s strani priteče in se preizkuša v hitrosti nepovabljen, a vseeno mogočen »konkurent« v obliki ogromnega jelena, ki je tekel ob Stanku nekaj 100 metrov, nakar se odloči, da zapusti prizorišče dirke v »prepovedani » smeri , tik pred Stankovim kolesom. K sreči se je vse dobro izteklo. Za Stanka in jelena.
Temperatura zunaj nad pričakovanji za ta letni čas. Ko je bilo najhladneje, je bila za ta letni čas temperatura ozračja še vedno 13 stopinj celzija.
Stanku se počasi začnejo kazati prvi znaki utrujenosti, povprečna hitrost pada, pa vendar, še vedno za čas po 20ih urah na kolesu brez prestanka precej visoka.
blog_verstovsek_stanko_world_record24h_kupikolo.si
Ob 10 uri dopoldan pa ……KRIZA !!!! Pri podajanju bidona, kolo zavijuga, udari ob spremljevalni kombi in Stanko pade. Ekipa skoči pobere kolo, Stankota. Na hitro preverjanje ali je Stanko cel, kolo v redu. Vse dobro. Stanko dobil nekaj prask čelada tudi, kolo pa samo sneto verigo. Ekipa hitro reagira popravi kolo, postavi Stankota na kolo in gremo naprej.
Nakar klic iz kombija. Stankotu pada hitrost. Ukrenite nekaj. Hitri posvet vodje ekipe z županom g. Marjanom Kardinarjem.
Vsi navijači na pomoč v avtomobile in na progo navijati na polno. Akcija uspela. Stanku se dvigne povprečna hitrost za cele 2km/h. V tem momentu gre zahvala vsem navijačem in Kolesarskemu klubu Ocean Orhids za vso pomoč in podporo.
Sobota 3.10.2020 ob 12 uri v Dobrovniku se zapiše v zgodovino kolesarstva. Stanko Verstovšek pomete z vso svetovno konkurenco in v 24ih urah z 914,02 prevoženimi kilometri postane novi svetovni prvak. Kaj naj rečemo. Nepozaben dan in najbolj norih 24 ur.
Ob vsem te se je potrebno z vsem srcem zahvaliti za nesebično pomoč krajanom Dobrovnika in njihovem županu G Marjanu Kardinar in KK OCEAN ORCHIDS TEAM-U.
EKIPA :
– Aleš Suhadolnik – trener
– Željko Krnetić – brez njega ni vrhunskega rezultata – član (Litijski Tempomat)

– Jernej Klanšek – mehanik

– Kristjan Matoz – šofer (Litijski Tempomat)

– Roman Matoz – šofer in vodja ekipe (Litijski Tempomat)
blog_verstovsek_stanko_world_record24h_kupikolo.si

Kaj sploh to je Kupikolo.si?

Oda kolesu – ceste, potke in poti kolesarskega življenja

blog-kolesarske-poti-kupikolosi

Poti je veliko, a je tudi nas, kolesarjev, veliko

Življenje ni za to, da bi stali na mestu. Moramo se premikati, se razvijati, iskati izzive, in, moramo se gibati. Gibanje je več kot le zdravje. Je svoboda, zavedanje, čutenje… je blažilec stresa in protiutež statičnemu. Gibanje je življenje. Dela in naredi nas žive.

Življenje človeka, ki se rad giblje, je drugačno. Polno je strasti, volje, preizkušanja moči in iskanja meja lastnih zmogljivosti. Športnik živi za trenutek, ko srce poleti v svobodo in uživa, neskončno uživa. 

Kolesarjevo življenje je drugačno na kolesarski način. S kolesom, ki je prevozno sredstvo brez lastnega pogona, drug brez drugega ne moreta. V iskanju ravnovesja skupaj preživita veliko časa in na različnih poteh postaneta nerazdružljivo povezana. 

Kolo za kolesarja ni več le naprava, ki se razvija že več kot 200 let. Izumitelj Karl Freiherr von Drais je bil nemški gozdar, ki je razmišljal, s čim bi lahko nadomestil konja. Leta 1817 je oblikoval nekaj na dveh kolesih, podobno biciklu. Imenovalo se je draisine.

Kolo je popotnik in kolesar z njim. Premagovanje razdalj brez emisij in hrupa pomeni intenzivnejše doživljanje okolja in narave, ki živi svoje idealno življenje. Razvija se sposobnost opazovanja in pomnjenja, kar spodbuja kreativnost. S pridobljenim občutkom za prostor je bivanje kvalitetnejše in lažje, tudi v povsem nepoznanem okolju. 

Kolo je družabnik in partner, v vseh razmerah. V dežju in soncu, mrazu in vročini, na vzponih in spustih. Ko kolesar z zadnjimi močmi premaguje kilometre, ko potisne sebe čez rob in zdrži, zaupanje v svoje sposobnosti nezavedno prenese v vsakdanje življenje, k opravljanju vsakodnevnih nalog. S prepričanjem, da zmore, bolj učinkovito opravlja zastavljene naloge in s tem gradi trdne temelje samozavesti.

Kolo postane sodelavec. Med vrtenjem pedal se vrtijo tudi misli in iskrijo zamisli. Kolesar močneje čuti telo in zdi se, da se iz teh povezav, iz prekrvavljenega tkiva, porajajo rešitve zapletenih problemov. Ko spozna občutek, ki ga ustvari gib, tudi hitreje zazna katero čustvo se poraja in mu narekuje delovanje. To so dragocene osnove čustvene inteligentnosti.

Kolo je dober prijatelj. Edini ve, kako lepo in kako težko je včasih. Zna nastaviti ogledalo in kolesarju omogoča pronicljivo motrenje sebe, da postaja bolj empatičen, da hitreje razvija socialne veščine in pogumnejše vstopa v medosebne odnose. Pa ne samo kolesarske.

Kolo je zmagovalec. Da je pravi zmagovalec, dokazujejo naši fantje, Primož, Tadej, Luka, Matej, Jan in drugi. Je tudi zmagovalec nove mobilnosti, zavzema vedno več voznih površin in spreminja velemesta. Je zmagovalec korona krize, ohranja življenja.  

Slovenci živimo v zelenem kolesarskem raju. Če smo prej veljali za smučarski narod, smo v zadnjem desetletju postali tudi kolesarski. Skupaj lahko prevozimo mnogo cest in poti, mest in vasi. Pri KupiKolo.si bi radi čim več tega zapisali. Če nam boste pomagali, bo bera res dobra in bo v pomoč vsem, ki jih še niso. Poti je veliko, a je tudi nas, kolesarjev, veliko. 

Se srečamo na kolesarskih poteh.

Avtor: Alenka Zdešar

Julij 2020

Kaj sploh to je Kupikolo.si?

Beg s kolesom v Dolomite

V nedeljo 14.5. okoli 17. ure smo se trije prijatelji odpravili na pot proti severnemu delu Italije, natančneje v pokrajino Südtirol. Okoli ene ure zjutraj smo prispeli v Smart hotel Saslong v St. Christini, Val Gardena. Prvotni namen tega potepa je bilo snemanje Belgijsko- Italijanskega filma Coureur, naprej na prelazu Gardena nato v bližnjem mestu Egna. Ker pa je snemanje potekalo le v ponedeljek in sredo, smo imeli na torek odlično priložnost za oddih v Dolomitih.

Tako smo se na torek, 16.5. odpravili iz hotela v Egni proti Canazeiu, kjer smo parkirali avto in se s kolesi odpravili na znamenito pot SELLA RONDO. Pot smo pričeli z vzponom na Passo Pordoi, sledi spust v Arabbo, seveda kavica, nato vzpon na Passo Campolongo, meni najboljši spust mimo Corvare proti Alta Badii. Na tem spustu smo v Corvari srečali ekipo GCN z Mattom Stephens na čelu. Z njimi smo se lepo pogovorili, malce o Giru in malce o prečudovitih Dolomitih. Nato pa smo pot nadaljevali na Passo Gardena, in se spustili čisto v dolino v Sëlvo, nato pa naprej na najlepši vzpon na Passo Sella, na najvišjo točko našega potovanja in sicer 2244 m n.v. Potem pa samo še spust nazaj v Canzei proti avtu. V dobrih treh urah in pol smo prekolesarili 61 km z 2000m višinske razlike.

Sella Ronda – Strava

Relive poti

Ta dan so se Dolomiti pokazali v svoji najboljši luči. Termin je bil idealen, saj na cestah ni bilo preveč prometa, pa še vreme nam je postreglo z jasnim nebom in prijetnimi temperaturami.

Priprave na Red Bull GONI PONY ;)

Neprecenljivi trenutki igre narave


Deževna nedelja na Primorskem