Iz Bistrice pri Tržiču se odpravimo proti Tržiču in nadaljujemo skozi center mesta, nato se usmerimo proti Podljubelju, kamor nas vodijo tudi smerne table. Pot poteka po asfaltni površini in čeprav poteka ob glavni cesti, je zelo neprometna. Po približno 8km in 200m nadmorske višine, pridemo do mostu, ki pelje čez glavno cesto (različne mostove preko glavne ceste prečkamo že prej), smerokazi pa nas po poti Trans-Karavanke (modro obarvani smerokazi) usmerijo po poti rahlo nazaj, v smeri Planine Prevale.

Pot proti planini Prevali poteka po deloma lepem in deloma gruščnatem makadamu. Nekateri odseki so zelo strmi, kljub temu pa je pot v celotni prevozna, brez potrebe po sestopih. Deloma poteka po gozdu, večinoma pa je na odprtem, kar v poletnih mesecih pomeni višje temperature. Po približno 4.5km in premaganih 550 m nadmorske višine prispemo do planine Prevale, od koder imamo pogled na celotno pobočje gorovja Begunjščice. V koči se lahko okrepčamo, zunaj je tudi pipa s pitno vodo.

Pot s planine Prevale nadaljujemo v smeri proti planini Planinca. V začetku poti se od koče v slabih 800 m dvignemo še za približno 100 m nadmorske višine po gruščnati poti, kar za večino pomeni vsaj nekaj sestopov pred dosegom najvišje točke v tem delu poti. Pot nadaljujemo po urejenem makadamu, ki je na začetku še deloma gruščnat, nato pa se umiri v zelo lepo urejeno in prevozno pot. Po približno 2km spusta dosežemo križišče, ob katerem stoji naslednja koča imenovana Planina Planinca. Na tem križišču se usmerimo levo, v smeri Begunj. Nadaljujemo s spustom po zelo lepem in širokem makadamu, ki omogoča sproščeno, kot tudi zelo hitro vožnjo. Pazljivo le pri pohodnikih, ki se po tej cesti odpravijo proti Planini ali Roblekovem domu. Po nadaljnjih približno 3.5km spusta dosežemo asfalt, ki mu sledimo do glavnega križišča – približno 1.5km. Dosežemo križišče pred krajem Begunje in tukaj se usmerimo ostro levo, v hrib po asfaltni cesti. Asfaltni cesti sledimo dobre 3km, dokler ne dosežemo konca vasi Zadnja vas in nas smerokazi usmerijo po makadamski cesti proti Dobrči.

Sledi vzpon na kočo na Dobrčo. Pot poteka po zelo urejenem makadamu in je v primerjavo s potjo na Planino Preval precej bolj višinsko enakomerna. Pot je dolga približno 8.5km in premaga več kot 800m nadmorske višine, zato je priporočljiv skromen začetek in varčevanje z energijo. Zadnji kilometer poti poteka po traktorski vlaki, ki je prevozna, vendar zelo strma, kar za večino po premaganih 600m nadmorske višine pomeni ustavljanje in nabiranje moči. Zadnji del poti poteka po gruščnatem nasipu, kjer je izpeljava težja, vendar je ta odsek zelo kratek. Po premaganih 800m nadmorske višine, prispemo do planine, kjer nas najprej pričakajo lesena vrata, ki so zaradi živine zaklenjena, tako da je potrebno kolo privzdigniti čez lesen obhod namenjen planincem. Čaka nas še zadnjih 30m vzpona in prispemo do Koče na Dobrči. Priporočam njihove štruklje in ostale dobrote, ki smo si jih po takšnem vzponu zaslužili. Pogled iz koče pa je svojevrstna nagrada, saj sega od Krvavca, Kranja, do Bleda in Triglava.

Za povratek imamo dve možnosti. Lažja varianta predstavlja povratek po poti, po kateri smo prišli. Malce težja, pa kljub temu zelo lepo prevozna pa poteka po gozdu proti Bistriški planini. Katerokoli povratek izberemo, se na koncu usmerimo proti izhodišču Bistrica pri Tržiču.

Hrana in pijača ob poti:

Koči Planina Prevala in Koča na Dobrči so kulinarično »planinske 😊« in navdušujejo s svojo pestro in domačo ponudbo. Na Planini Prevali preizkusimo njihov domač »borovc« (žganje). Še posebej pa na Koči na Dobrči priporočamo štruklje (so ogromni in ZELO dobri) s pogledom na ogromen del Slovenije in v tem maksimalno uživamo.

Zapisal: Domen Preložnik

Foto in GPX: Domen Preložnik

julij 2021

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?