Med Selšco in Polanšco eno mestece leži,
mal bliže ga poglejmo kva not se godi.
Nedovžna Škofja Loka zapelat se ne daš,
že tavžnt let si stara še vedno Kranjcel maš….

Ima pa Loka tudi Passo di Nace oz. vzpon v Breznico pod Lubnikom. Ločani rečemo, da gremo do Naceta. Ker Škofja Loka leži blizu Ljubljane in še bližje Kranju, je na lep sončen dan to prava romarska pot za kolesarje od blizu in daleč. V kolikor v enem letu, med 1. septembrom in 31. avgustom, dosežeš 40 vpisov, si taprav Nacetov kolesar.

Škofja Loka je srednjeveško mesto, ki leži jugovzhodno od Kranja oziroma severovzhodno od Ljubljane, na sotočju rek Poljanske in Selške Sore. Zaradi svoje lege je odlično izhodišče za različne kolesarske podvige. Poti se odpirajo proti Gorenjski, do avstrijske meje, v Poljansko in Selško dolino ter dosežejo Idrijsko in Severno Primorsko, proti Ljubljani in Osrednji Sloveniji…

Zelo razgledno pot začnemo na parkirišču bivše vojašnice v središču Škofje Loke, kjer je možnost parkiranja za vse, ki niso iz Škofja Loke. Skozi star del mesta se podamo v Poljansko dolino in po 3 kilometrih ravninske vožnje v vasi Podpulfrca zavijemo desno. Takoj za znakom »konec Škofja Loke« bodimo pazljivi na rumeno tablo Podpulfrca, sto metrov za njo sledi odcep desno v hrib, kjer piše Breznica pod Lubnikom.

7,20 kilometrski vzpon do okrepčevalnice Nace se začne Pri ˝Pahuc¨, kjer je narisana tudi črta. Dandanes asfaltirana, ovinkasta cesta poteka po trasi blegoške vojaške ceste, iz časa utrjevanja t.i. Rupnikove linije, še pred drugo svetovno vojno. Vzpon ne preseže 7 %, razen zadnjih nekaj metrov, kjer je kratek 9 % klanček.

Pri odcepu za Gabrovo smo približno na polovici poti. Še kilometer in smo že pod vasjo Breznica, ki se je izognemo, če se držimo glavne ceste. Po zadnji večji serpentini, na levi strani pustimo za sabo kmetijo pri Mavžarju in po približno dveh kilometrih zmernega vzpenjanja zagledamo vrh. Še 500 metrov in smo osvojili Passo di Nace.

Lahko zavijemo k Nacetu na osvežilno pijačo in jedačo ali pa nadaljujemo še cca 500 metrov, do konca asfalta. Če imamo primerno kolo za makadam, od tam lahko nadaljujemo po vojaški cesti do Blegoša.

V Škofja Loko se vrnemo po isti poti. Zaradi zelo zavitih in nepreglednih ovinkov je spust skoraj težji kot vzpon. Pazljivi moramo biti tudi zaradi nasproti vozečih avtomobilov, pa dobro je imeti s seboj anorak, saj je ta spust skoraj vedno zelo hladen.

Ker je tura kratka in ni zelo zahtevna in seveda, če imamo s seboj primerno obutev, si lahko še ogledamo obnovljen Loški grad, kjer domuje Loški muzej. Z gradu jo mahnemo naprej ( Ločani pravimo za grad ) čez Kranjcelj do Grebenarja po Fliskovi poti na Kobilo, od koder imamo čudovit razgled na Škofja Loko in okolico. Od tam pa še do ruševin Starega gradu.

Za zaključek naredimo še sprehod skozi mesto. Najprej gremo k Homanu na tortico, po tem pa čez ˝Plc˝- Mestni trg do ˝Karlovca˝ – Fužinska ulica in prečkamo Hudičevo brv v Puštalu. Nadaljujemo skozi Puštal in ˝Lontrg˝ – Spodnji trg čez ˝Pku˝(Pekel , to so stopnice, ki povezujejo Lontrg in Plc ) in se vrnemo nazaj v mesto oziroma k Homanu, od koder se vrnemo na izhodišče.

Zapisala: Klavdija Šturm

oktober 2021

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?