Blegoš je občudoval že Ivan Tavčar, ki pravi:

˝Na Blegoš kmečki človek ne hodi, ker ga tja ne kliče delo. ˝

Mi ta mestni se pa odpravimo nanj peš ali pa s kolesom, iz Selške doline, iz Poljanske doline ali pa kar iz Loke.

Blegoš je najvišji vrh Poljanske doline. Vzpenja se med Poljansko in Selško dolino in je z 1.562 metri drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Je gologlavi vrh, ki nosi zanj značilno zeleno kapo, kar pomeni, da je vrh pokrit s travo in priljubljena točka pohodnikov, pa tudi kolesarjev.

Pot začnemo v Spodnji Luši, ki je od Škofja Loke oddaljena približno 10 kilometrov. Do nje pridemo, če v Praprotnem v Selški dolini zavijemo levo. Sledimo cesti za smučišče Stari vrh in po nekaj 100 m zavijemo desno proti Svetemu Lenartu in Rovtu. Od tu se cesta vzpne, a naklonina ne preseže 10%.

V Svetem Lenartu se ustavimo pri zanimivi cerkvi z enakim imenom, ki stoji na robu hriba. Pri njeni obnovi je sodeloval tudi Jože Plečnik, kar je mogoče opaziti v določenih elementih. Zanimivi pa so tudi tlaki iz narezanih okroglih tanjših debel. Ob cerkvi si lahko nalijemo svežo vodo, kar nam kolesarjem v vročih dneh pride zelo prav.

Nadaljujemo proti Rovtam v Selški dolini, kjer se na vrhu priključimo desno na staro vojaško cesto. Če smo se do sedaj vozili po asfaltni cesti, od tu naprej skozi gozd, do koče na Blegošu vodi makadamska. Tej sledimo do Črnega kala (križišče pod Blegošem) in nadaljujemo po makadamski cesti do koče pod Blegošem. Zadnjih 200 metrov je strmina kar konkretna, pred tem pa konstantna, a ne prehuda.

V planinski koči na Blegošu se okrepčamo in odpočijemo. Tej koči je Planinska zveza Slovenije leta 2013 podelila naziv Okolju prijazna koča, kar pomeni, da izpolnjuje zahtevne pogoje komunalne opremljenosti, od okolju prijaznih čistil do varčnih sveti. Leta 2014 so prejeli še en certifikat, Družinam prijazna koča, kar pomeni, da je ponudba prilagojena starim in mladim planincem.

Z Blegoša vidimo daleč na okoli, vidimo Julijce, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje.

Spustimo se nazaj do Črnega kala. Spust je sprva zahteven, dokler ne dosežemo vojaško cesto in utrjen makadam. Na Kalu se spustimo v smeri Gorenja Žetina, kjer se po nekaj kilometrih makadama priključimo na asfaltirano cesto. Pot nadaljujemo skozi Žetino in Murave do Javorja, kjer pred vasjo spet zavijemo v klanec, v smeri Četena ravan in Stari vrh.

Po 2 kilometrih pridemo na Grebljico in se po želji vzpnemo še do koče na Starem vrhu  ali pa se spustimo v dolino čez Zapreval. Po 1,5 km sledimo tablam za Mlako, cesta se še vedno spušča, pozorni smo na tablo Mlaka/Jarčje brdo, kjer zavijemo levo in se spustimo čez vas Mlako in Jarčje brdo nazaj Lušo.

Zapisala: Klavdija Šturm

oktober 2021

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?