Skoraj neverjetno je, kako je lahko tako slikovita dolina med Mojstrano in Gozdom Martuljkom tako slabo znana. Po svojih lepotah se lahko primerja s katero koli drugo dolino, poleg tega pa so dolga leta hudourniških delovanj naredila svoje in dala dolini nekakšen divji, skoraj romantičen, če ne že kar pravljični videz, ki spominja na pokrajino iz »Gospodarja prstanov«. Iz Kranjske Gore se odpravimo proti Jesenicam in malo pred Mojstrano, pri Podkužah, zavijemo levo na avtomobilsko cesto, se peljemo nekaj deset metrov levo po cesti in zapeljemo na lepo gozdno cesto, ki se odcepi desno navkreber. Takoj smo v samoti gozda in po tunelu se dolina še zoži. Pred tem uživamo v lepem pogledu na Belco, ki leži pod stopničastim skalnatim pobočjem, imenovanim Štenge. Cesta je lepo vzdrževana in na trenutke zelo strma, vendar nas zanimivi pogledi na grape okoli nas, na ostre in strme stene, mimo katerih se peljemo, na strmo piramido Kepe desno od nas, odvrne od misli na strm klanec. Za trud smo poplačani s potjo, na koncu katere se nam odpre pogled še na severno stran Karavank, saj smo dosegli njihov vrh, greben, po katerem poteka državna meja. Vrnitev je po isti poti in tu pazimo, da na kamniti cesti zaradi strmine ne dosegamo prevelike hitrosti, ki je lahko usodna pri zdrsu gum na peščeni podlagi.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Podkuže, 618 m n. m.
Končna točka: Sedlič, 1.438 m n. m.
Dolžina poti: 18.500 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Nad Gozdom Martuljkom se na gozdnatih pobočjih Karavank, dobrih 200 metrov nad dolino Save Dolinke, odpre travnata ploščad, na kateri so raztresene domačije Srednjega Vrha. Polico, s katere se odpira eden najlepših razgledov na naše gore, na Martuljkovo ali Špikovo skupino, so ustvarili ledeniki.
Iz Kranjske Gore gremo po kolesarski trasi do Gozda Martuljka, kjer zavijemo levo in se nato po ozki asfaltirani cesti vzpenjamo proti Srednjemu Vrhu. Ostri ovinki premagujejo skoraj navpičen breg in v globini slišimo šumenje slapov potoka Jerman, ki iz Železnice po dolini mimo Srednjega Vrha priteče v Savo Dolinko. Po strmem vzponu smo nagrajeni s čudovitim razgledom na Martuljkovo skupino gora, ki se na nasprotnem koncu doline vzpenjajo v nebo. Zaradi izjemnega razgleda je najboljše izbrati jasen in sončen dan, saj le tako pridejo do izraza vse lepote gorske kulise. Če še nimamo dovolj vzpona in bi se radi še malo nadihali, se lahko potrudimo do Jureževe domačije, ki samotno leži na koncu kolovoza.
Vrnitev je po isti poti.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Končna točka: Jureževa kmetija, 1.028 m n. m.
Dolžina poti: 8.200 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Ena najbolj razglednih tur v okolici Kranjske Gore s prelepim pogledom na Julijske Alpe, ki nas vseskozi spremlja na naši poti. Za ta razgled se najprej potrudimo z vzponom iz Podkorena proti Korenskemu sedlu. Malo pred njim zavijemo desno na gozdno cesto, ki nas bo z zmernim naklonom vodila po južni strani zahodnega dela karavanškega grebena. Zaradi lepih pogledov na Julijce, ki se nam odprejo za Brvogami, kjer stoji televizijski stolp, nam bo kolesarjenje hitro minilo. Vseskozi prečimo z grapami razjedeno pobočje in opazujemo travnate pasove kranjskogorskih smučišč, ki se vzpenjajo proti vrhu Vitranca. Na Jureževi planini je levo odcep za Vošco, na katero se lahko vzpnemo brez kolesa, saj je za vožnjo neprimerna. Pogledamo še na koroško stran. Podoben razgled se nam obeta z Blekove planine, kamor lahko prikolesarimo in na katero vodi levi odcep malo kasneje, tik pred koncem našega vzpona. Ta se konča v dolini Železnica, po kateri priteče potok Jerman, ki mu lahko sledimo pri spustu v dolino. Spust je tehnično zahteven in primeren za izkušene kolesarje z dobro opremo. Za druge je bolje, da se vrnejo po isti poti.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Začetek gozdne ceste pod Poljano, 1.029 m n. m.
Končna točka: Železnica, 1.519 m n. m.
Dolžina poti: 15.700 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Začeli smo v Kranjski Gori in se po trasi nekdanje železnice, ki je nekoč povezovala Trbiž z Jesenicami in je sedaj urejena v sprehajalno / kolesarsko pot, pripeljali do ceste, ki pelje proti Planici in Tamarju. Večina sprehajalcev in kolesarjev zavije levo v Planico k skakalnicam in nordijskemu centru, mi pa gremo desno, prečkamo glavno cesto in se zapeljemo v Rateče, eno naših najbolj mrzlih vasi, saj ji posebna lega omogoča doseganje rekordov v nizkih zimskih temperaturah. Sledimo glavni cesti skozi vas, proti mejnemu prehodu, in na koncu vasi pri gostilni Šurc zavijemo desno na gozdno cesto. Ta se najprej vije med travniki, kjer se nam razgled še odpira, nato pa zavije v gozd, in od tu naprej bomo z razgledi prikrajšani vse do samega vrha. Prijeten klanec, ne prehud in ne prestrm, nas bo pripeljal do vrha, kjer bomo poplačani za trud. Sama cesta je prijetna in dokaj gladka. Pazimo le na razpotju, da gremo levo navkreber, sicer pa sledimo oznakam. Pomembno je, da uživamo in osvojeni vrh nam bo ta užitek še povečal s prekrasnimi razgledi na vse tri dežele. Od tu lahko desno spodaj opazimo Kočo
na Tromeji, kjer si lahko privoščimo zasluženo malico. Malo bolj strm kolovoz nas bo ob vlečnici pripeljal do nje. Pazimo pri spustu do koče. Čeprav je samo dobrih 50 metrov višinske razlike, je steza dokaj strma. Po malici se lahko vrnemo po isti poti ali pa na že omenjenem razpotju zavijemo levo in se v blagem klancu spuščamo do glavne ceste z mejnega prehoda Korensko sedlo. Ta nas pripelje nazaj v Kranjsko Goro.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Križišče pri nekdanji železniški postaji Rateče, 862 m n. m.
Vmesna točka 3: Tromeja – Peč, 1.508 m n. m.
Vmesna točka 4: Konec gozdne ceste pod Poljano, 1.029 m n. m.
Končna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Dolžina poti: 27.400 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

V najdaljšo dolino pod Triglavom se odpravimo iz Mojstrane, do katere prikolesarimo po že dobro znani trasi nekdanje železnice, ki povezuje Kranjsko Goro z Jesenicami. V Mojstrani zapeljemo v smeri Bleda, saj lahko po tej poti, če imamo dovolj kondicije, prikolesarimo tudi do Bleda. Vendar imejmo v mislih tudi vrnitev domov. Pot lahko skrajšamo tudi tako, da izlet začnemo iz Mojstrane. Po vzponu na Kosmačev preval se desno odcepi cesta v še eno od treh dolin, v Kot, vendar pot poteka samo po gozdu.
Nadaljujemo do naslednjega prevala, kjer se odcepi cesta levo, v dolino Radovne, po kateri lahko pridemo do Bleda. Nekaj raztresenih kmetij označuje območje Zgornje Radovne, skozi katero se lahko potem vrnemo. Pot nadaljujemo mimo domačije Psnak, na naslednjem križišču zavijemo desno proti Krmi, na levi strani pa je cesta do Bleda. Nadaljujemo proti Krmi, ki se vije med stene gora. Podobno kot v Vratih, s kolesom ne moremo do samega konca, zato je naš cilj že prej, na Zasipski planini. Tu stoji planinski dom, ki nudi okrepčilo mnogim pohodnikom, ki se po tej poti odpravljajo v gore.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko Mojstrana, 651 m n. m.
Vmesna točka 3: Kosmačev preval, 844 m n. m.
Končna točka: Kovinarska koča v Krmi, 865 m n. m.
Dolžina poti: 22.200 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Ob reki Pišnici se mimo jezera Jasna po glavni cesti, ki vodi preko prelaza Vršič na primorsko stran, odpravimo v osrčje gora, ki zapirajo še eno južno segajočo dolino, ki jih je kar nekaj v Zgornjesavski dolini. Vso pot, od Kranjske Gore naprej, imamo pred seboj prekrasno kuliso strmih sten Julijcev v osrčje, ali bolje, ob vznožje katerih se podajamo. Kmalu za jezerom in pred mostom čez Pišnico zavijemo levo na makadamsko cesto, ki se ves čas vije ob rečici. Beli prodnati kamni se bleščijo v soncu in nas vabijo, da se osvežimo v bistri, hladni vodi. Cesto nekajkrat zasuje plast grušča, ki so ga prinesli hudourniki z gora. Po prijetnem in lagodnem kolesarjenju se dolina odpre in od tod pa do koče v Krnici nas čaka zaključni vzpon. Pri planinski koči se naš izlet konča, saj od tu naprej vodijo samo planinske poti na vrhove, ki obdajajo to prelepo dolino. Glavo je treba kar nagniti nazaj, da zajamemo pogled na vrhove Prisanka, Razorja in Škrlatice kot najvišje med njimi. Nazaj pa, seveda, kot smo prišli.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka: Most pri Eriki, 869 m n. m.
Končna točka: Koča v Krnici, 1.117 m n. m.
Dolžina poti: 6.900 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Po lepi, asfaltirani kolesarski poti gremo iz Kranjske Gore na zahod do ceste, kjer zavijemo levo v dolino pod Poncami. Kmalu opazimo svetovno znane skakalnice, med katerimi največja letalnica omogoča polete okoli 240 metrov. Gradnja skakalnih naprav je bila možna zaradi značilne ledeniško oblikovane doline, ki nas mimo skakalnic pripelje do začetka malo bolj resnega vzpona. Še dobro, da zapornica preprečuje vožnjo avtomobilom v globino doline, saj lahko tako kolesarji mirno uživamo pri vožnji v lepem naravnem okolju. Cesta, na nekaterih delih prodnata, nas skozi gozd pripelje do zelene oaze ob vznožju sten in na sam rob Triglavskega narodnega parka. Planica je ena najlepših dolin in planinski dom Tamar na koncu naše poti nam lahko nudi prijetno okrepčilo. Od tu naprej gre samo še peš, saj mogočne stene Jalovca zahtevajo vrnitev po isti poti. Pri spustu pazimo na peščeno in na nekaterih mestih prodnato podlago, saj morebiten padec na ostrih kamnih po navadi ne prinese nič dobrega.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Križišče pri nekdanji železniški postaji Rateče, 862 m n. m.
Končna točka: Planinski dom Tamar, 1.108 m n. m.
Dolžina poti: 10.700 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA