Dravska kolesarska pot – Dravograd–Radlje ob Dravi

Dravograd_radlje_ob_Dravi_banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Dravska kolesarska pot velja po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. Pot v skupni dolžini 510 km vodi od izvira reke Drave pri Toblachu v Italiji preko Avstrije v Slovenijo in naprej na Hrvaško, kjer se zaključi ob sotočju rek Mure in Drave pri Legradu. Pot v Sloveniji je dolga 145 km in poteka večinoma po manj prometnih lokalnih cestah ter po urejenih kolesarskih poteh. Zaradi različnih vrst podlage vozišča in zahtevnejšega vzpona med Podvelko in Lovrencem na Pohorju je slovenski del poti primeren za bolje pripravljene kolesarje. Priporočljiva je uporaba treking in električnih kolesa. Ena izmed zanimivejših pustolovščin, ki jo velja doživeti ob kolesarjenju, je tradicionalno splavarjenje na reki Dravi. Dravska kolesarska pot v Avstriji je zaradi urejenosti, varnosti in dostopnosti certificirana s 5 zvezdicami od 5 po kriterijih ADFC

Več informacij na:

  • Trasa

    Dravograd – Radlje ob Dravi

  • Razdalja

    29 km

  • Čas vožnje

    2,5 ure

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    626 m.n.v.

  • Primerno za

    treking in gorska kolesa

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Štrekna – Gornji Dolič – Otiški Vrh (Dravograd)

banner-kolesarskih-poti-strekna-kupikolo.si_-800x300
  • Trasa

    Izhodišče Gornji Dolič     Cilj Otiški Vrh (ali obratno)

    Potek   Gornji Dolič – Mislinja – Slovenj Gradec – Otiški Vrh

  • Razdalja

    24,1 km

  • Čas vožnje

    2 uri

  • Težavnostna stopnja

    1 / 5 lahka kolesarska tura

  • Višinski metri

    245 m

  • Najvišja nadmorska višina

    590 m.n.v.

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    cestna, treking in gorska kolesa

Opis poti

Štrekna je atraktivna kolesarska pot po Mislinjski dolini med Gornjim Doličem in Otiškim Vrhom. Poteka po trasi opuščene železnice, ki je povezovala Velenje z Dravogradom, po »štreki«. V prihodnosti je predvideno podaljšanje do Dravograda, kjer se bo povezala z Dravsko kolesarsko potjo, na drugi strani pa sledi še odsek od Gornjega Doliča do Velenja, kjer bodo obnovili tudi vse tunele skozi slovito sotesko Huda luknja.

treking_kolesarjenje_koroska_strekna

Gre za eno najbolje urejenih kolesarskih poti v Sloveniji. Je ločena od prometa in zaradi tega zelo varna kolesarska površina. Pazljivi moramo biti le na druge udeležence in računati na to, da pot večkrat prečka obstoječe lokalne poti in ceste.

Pot je zelo slikovita. Nekdanji infrastrukturni objekti ob Štrekni vključujejo predore, mostove, viadukte in druge gradbene posege. Popotnikom omogočajo, da s kolesom odkrijemo bogato zakladnico tehniške dediščine Koroške, ki služi kot brezčasni spomenik človeški iznajdljivosti pri premagovanju zahtevnega naravnega okolja.

Z enim očesom lahko spremljamo dele zelenega Pohorja, z drugim pa najvišje ležečo cerkev v Sloveniji na Uršlji gori. Obvezno si moramo tudi ogledati srednjeveško mestno jedro Slovenj Gradca.

profil-poti-strekna

Pot je nezahtevna, v celoti asfaltirana in nima strmejših vzponov, zato je primerna za družinska kolesarjenja. Prevozijo pa jo radi tudi starejši kolesarji, saj je pot dobro opremljena z oznakami in spremljevalno infrastrukturo, kot so pitniki z vodo, stranišča, klopi in drevesa s senco.

Na relaciji Velenje, Gornji Dolič, Mislinja, Slovenj Gradec, Otiški Vrh, Dravograd in kopalnim jezerom v Labotu (Lavamund) na avstrijski strani pa vozi tudi Štrekna bus. To je trideset sedežni avtobus s prikolico za šestnajst koles, na katerega je mogoč vstop s kolesom.

V letu 2021 vozi do konca septembra, a le ob vikendih.

Več informacij na:

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Po poti istrskih vasic Kraškega roba

banner-kolesarskih-poti-kupi-kolo_-800x300

Opis poti

S parkirišča ob TIC-u v Hrastovljah se odpeljemo do kapelice sredi križišča, kjer zavijemo desno in se v blagem vzponu pripeljemo do vasi Dol. Na zidu pod cerkvijo nas smerokaz »Zanigrad« usmeri levo mimo gasilskega doma na makadamsko cesto, ki se najprej malo spusti, nato pa se začne stopničasto vzpenjati proti Zanigradu. Zadnji klanec je zelo strm in zaradi gramoza težko prevozen. Lahko si ogledamo starodavno cerkev sv. Štefana s freskami, nato pa nadaljujemo vožnjo skozi opuščeno vas do podhoda pod železnico, kjer se dobra cesta spremeni v razrit kolovoz, ki se prične precej strmo vzpenjati po levi strani nekakšne doline. Tehnično je vzpon (slabih 600 m) zaradi slabe podlage zelo zahteven, manj pripravljeni ga lahko mirno premagajo peš, nato pa se pot zravna in nas pripelje v zanimivo vasico Zazid pod stenami kraškega roba (voda). Preden pridemo v Zazid, na križišču uberemo desno na makadamsko pot mimo čistilne naprave. Pot nadaljujemo po asfaltu najprej rahlo navzgor do obnovljenega kala, nato pa precej strmo navzgor na širok hrbet, kjer se cesta spet položi. Tam prečkamo progo Divača–Pulj in pridemo do križišča s turistično informativno tablo in počivališčem na razpotju pred vasjo Rakitovec. Zavijemo levo navzdol v vas, do obnovljenega kala in okrog njega mimo cerkve sv. Križa z zanimivim zvonikom naprej skozi vas proti JV do konca asfalta. Nadaljujemo naravnost po makadamu, dokler se na desno ne odcepi gozdna cesta (označuje tabla »gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost«), ki nas pripelje na sleme z zanimivim znamenjem iz leta 1867. Pot, ki poteka vzporedno z mejo, se prične spuščati, po nekaj ovinkih se skoraj izravna in nas pripelje do asfalta 300 m pred maloobmejnim prehodom. Zavijemo desno in kmalu se nam z leve priključi cesta iz Movraža, ki prečka progo, mi pa gremo naravnost vzporedno z njo do železniške postaje, kjer si lahko obnovimo zaloge vode. Približno 150 m naprej na križišču z informativno tablo zapustimo asfalt in zavijemo levo na gozdno cesto, ki po 200 m prečka progo in nas po širokem travnatem slemenu z obširnimi razgledi skoraj vodoravno pripelje na Kuk nad Movražem. Pot poteka med širnimi pašniki. Dvakrat je treba prečkati ograde, zato svetujemo previdnost, da ne naletimo na žico električnega pastirja. Vmes se nam z leve priključijo planinske markacije Poti gradov, ki nas bodo spremljale vse do Kubeda. Pot se nato nekaj časa spušča, pa spet nekako zravna, podlaga postane bolj robata, ves čas pa vozimo na vrhu grebena, ki rahlo valovi in se nato nekoliko bolj strmo vzpne na vrh Lačne. Pridemo do odcepa, kjer se pot prek skalnatega roba spusti ostro na levo proti Smokvici. Po njej lahko dosežemo asfalt, ki nas na desno pripelje do Kubeda, kjer sledi v nadaljevanju nekoliko bolj adrenalinska vožnja. Tisti, ki jim adrenalinska vožnja ne ustreza, pa lahko tukaj sekajo pot na Smokvico in nato po asfaltu mimo Gračišča do Kubeda, kjer se lahko ponovno priključijo na osnovno pot. Osnovna pot nadaljuje naravnost. Višje, markirana steza krene desno, mi pa levo še 220 m, nato pa po slabo vidni potki, ki se pravokotno odcepi na desno (kažipot »stolp«), dosežemo vrh Lačne z razglednim stolpom. Vrnemo se na glavno pot, ki se prične stopničasto spuščati, na trenutke je precej robata. Nižje na razcepu (čez cca. 1,7 km) zavijemo desno, kjer se pot spremeni v stezo, ki se prek skalnega roba spusti do potoka in na cesto v Kubedu. Priporočljivo je, da ta tehnično zahteven spust manj izkušeni opravijo peš ob kolesu. Prečkamo cesto in sledimo markacijam levo, strmo navzgor do cerkve sv. Florjana in znamenitega peterokotnega zvonika. Nato pa po slemenu proti SZ do konca vasi, pri ogledalu desno in po 150 m spet previdno (!) desno navzdol na razdrapano pot, ki nas mimo čistilne naprave pripelje na glavno cesto (Kubed–Hrastovlje). Gremo naravnost naprej precej strmo navzdol v dno doline, nato pa spet navzgor proti Hrastovljam. Ko srečamo prve vinograde, se pot položi in se blago spusti do izhodiščne točke.

Značilnosti poti

Kraška planota, pobočja Kuka in Lačne z bogato oro, imenitni razgledi na Tržaški in Koprski zaliv z zaledjem

Zanimivosti ob poti

Značilne istrsko-kraške vasice, taborska cerkev sv. Trojice z znamenitimi freskami, kip Šavrinke, Pohlenova in Snojeva galerija v Hrastovljah, peterokraki zvonik in cerkev sv. Florjana v Kubedu, cerkev sv. Križa v Rakitovcu, cerkev sv. Martina v Zazidu.

Vir kolesarske poti KD Raketa

Izhodišče: Hrastovlje – Dol – Zanigrad – Zazid – Rakitovec – Kuk – Lačna – Kubed – Hrastovlje
Razdalja: 30 km
Čas vožnje: 2h – 2,5h 
Težavnostna stopnja: 3/5
Primerno za: gorska kolesa

Download

Fotogalerija

Po kolesarski poti okrog Tinjana – Koper

banner-kolesarskih-poti-kupikolo_-800x300

Opis poti

S parkirišča se usmerimo na kolesarsko pot Zdravja in prijateljstva, Parenzano, ki poteka vzporedno z avtocesto ob Škocjanskem zatoku proti Bertokom. Na koncu poti zavijemo levo in mimo vhoda v naravni rezervat Škocjanski zatok nadaljujemo vožnjo do krožnega križišča. Nato zavijemo desno na viadukt, ki prečka železniške tire. Vožnjo nadaljujemo naravnost prek drugega krožišča do glavne ceste proti Ankaranu. Tukaj krenemo levo in vožnjo nadaljujemo skozi Ankaran do Debelega rtiča. Cesta se v loku spusti proti morju in sredi ravnega dela se desno odcepi asfaltna pot, ki se strmo vzpne med vinograde na Barižonih. Na odcepu sredi strmine zavijemo levo na planoto (cesta je zaprta za ves promet) in nadaljujemo po asfaltu levo, nato skoraj vodoravno, po makadamu ob robu gozda do hiš na Barižonih. Vmes nas informativna tabla povabi na ogled Resslovega gaja, nato zavijemo levo in v rahlem vzponu dosežemo cesto na grebenu Miljskih hribov pri cerkvi sv. Brigite (oz. Bride). Zavijemo desno proti Hrvatinom in mimo cerkve in pokopališča dosežemo naslednje križišče, kjer nadaljujemo ravno v rahlem vzponu mimo Božičev in Fajtov do križišča za Jelarje (Elerji/Elarji). Nato zavijemo desno navzdol v vas in se precej strmo spustimo do servisne ceste ob hitri cesti Trst–Koper. Na tem mestu se lahko odločimo za skrajšanje poti, in sicer v smeri za Bertoke do Kopra. Pot se nadalje spusti proti avtocesti (oznaka D-8), priključimo se na kolesarsko pot D-8, vendar jo le prečkamo in se spustimo proti mostu čez hitro cesto desno, prečkamo most in spet zavijemo desno proti Trstu. Za igralnico in bencinskim servisom na nekdanjem mejnem prehodu na italijanski strani zapustimo hitro cesto in zavijemo desno na vzporedno staro cesto do krožišča. Na drugem izhodu (industrijska cona) zavijemo desno v Osapsko dolino in mimo gospodarskih objektov do konca asfalta, kjer naletimo na informativno tablo poti »Traversata Muggesana«. Kotanjast kolovoz nas popelje v gozd in mimo zanimivih jezerc skoraj vodoravno ob hribu mimo dveh odcepov, kjer se držimo desno, do razcepa z zapornico. Tu zavijemo levo na mostiček in peljemo 100 m do ceste, kjer zavijemo desno na nekdanji mejni prehod Osp in se vrnemo v Slovenijo. Po cesti dosežemo Osp z znamenito steno in rečnim izvirom. Nadaljujemo po dolini navzgor in 200 m za vaškim jedrom na odcepu zavijemo levo proti udornici Mišja peč. Nato pa se kolovoz prične vzpenjati proti Stari Gabrovici (v Stari Gabrovici na križišču pri kapelici zavijemo levo navzgor) in peljemo se naprej pod mogočen, več kot 100 m visok viadukt avtoceste do cerkvice sv. Miklavža in levo navzgor do glavne ceste. Nato se spustimo proti spodnjemu delu Črnega Kala. Prečkamo glavno cesto in se spustimo skozi Krnico v Rižano, nato zavijemo desno skozi vas in peljemo po glavni cesti skozi Cepke do 500 m oddaljenega križišča. Zavijemo levo na mostiček čez železniško progo in desno mimo hiš med progo in reko, kjer po kolovozu dosežemo slikoviti predel z jezovi na reki Rižani. Sledi krajši kamnit prehod tik ob reki, nato levo čez mostiček na dvorišče vinske kleti Bordon. Peljemo naprej čez mostiček desno na cesto do betonarne, kjer zavijemo levo in takoj desno po ozki asfaltni cesti mimo Mikotov in po makadamu do mostiča na trasi Parenzane (D-8). Zavijemo levo do večjega mostu čez Rižano in naprej po kolesarski poti do glavne ceste pred Bertoke, nadaljujemo levo po njej do avtocestnega priključka, kjer zavijemo desno proti Srminu. Na koncu mostu zapeljemo čez avtocesto levo po že znani poti do železniške postaje v Kopru, kjer smo ta zanimivi krog začeli.

Značilnosti poti

Razgiban teren Slovenske Istre, imenitni razgledi na Tržaški in Koprski zaliv z zaledjem, del poti v Osapski dolini poteka po italijanskem ozemlju, možnost izvedbe izleta v več delih z uporabo povezav K1A Ško je–Bertoki.

Zanimivosti ob poti

Naravni rezervat Škocjanski zatok, školjčišče Ankaran, Resslov gaj, značilna arhitektura vasi Osp, Osapska stena z jamo Grad, udornica Mišja peč, stara Gabrovica, viadukt Črni Kal, reka Rižana.

Vir kolesarske poti KD Raketa

Izhodišče: Koper – Ankaran – Barižoni– Hrvatini – nekdanji mejni prehod Škofije – del poti na italijanski strani – Osp – Črni Kal – Rižana – Koper – Koper
Razdalja: 37 km
Čas vožnje: 2h – 2,5h 
Težavnostna stopnja: 3/5
Primerno za: gorska kolesa

Download

Fotogalerija

Kolesarska pot po deželi refoška

banner-kolesarskih-poti-kupikolo_-800x300

Opis poti

S parkirišča krenemo po kolesarski stezi pod avtocesto, preko lokalnih cest s semaforjem in naravnost naprej med pokopališčem in kletjo Vinakoper po klancu navzgor. Zavijemo levo na vrh Škocjanskega griča in se rahlo spustimo naravnost do glavne ceste. Zavijemo desno in na naslednjem razcepu naravnost po asfaltu približno 300 m naprej, spet se vključimo na glavno cesto in jo po 300 m takoj za šolo in gostilno zapustimo proti desni. Rahlo se vzpnemo čez griček in na naslednjem razcepu zavijemo levo (smerna tabla Bonini) rahlo navzdol, nato pa bolj strmo navzgor v Bonine. Spet ostro levo na razgleden greben in naprej naravnost med raztresenimi hišami vse do glavne ceste pod Sv. Antonom. Zavijemo desno navzgor v vas s trgovino in gostilno in 300 m za cerkvijo sv. Antona zavijemo desno do naslednjega križišča v Kavaličih*. Če želimo pot skrajšati na polovico, oziroma izpustiti zahtevnejši del po hribovitem terenu, lahko pot nadaljujemo naravnost do Marezig. Osnovna trasa pa zavije levo v smeri Loparja. Kratkemu spustu sledi daljši zmeren vzpon, ki nas pripelje v vas do etnološke zbirke »Hiša od Bardinca«, ki je zagotovo vredna ogleda. Nato pa naprej še zmerno navzgor do križišča z mogočnim hrastom, kjer se odpre obsežen razgled na vse strani. Zavijemo levo v Popetre (tabla Gračišče) in naprej v spustu do Trseka, ki čepi na strmem bregu nad zgornjim tokom reke Dragonje. Nato nas čaka bolj strm spust do potoka Dernarnika in vzpon v Truške ter mimo nekdanje šole na Kortini še 200 m naprej do križišča (kapelica, gostilna). Naravnost se pot spusti proti Marezigam, mi pa zavijemo levo med obsežnimi vinogradi, obdanimi s kamnitimi zidovi, navzdol na nekakšno sedlo, nato pa zmerno navzgor na dolgo, skoraj vodoravno sleme do ostrega desnega ovinka s pomnikom na ameriškega padalca Charlesa R. Doghertyja in naprej mimo zanimive naravne skulpture »ovce« v Boršt. Tukaj zavijemo desno navzdol do odcepa za Glem ter spet desno, na trenutke precej strmem spustu dosežemo dno doline na mostu čez Rokavo. Čaka nas še kratek, zmerno strm vzpon na križišče (sedlo) v Babiče in naprej desno v Marezige, osrčje Dežele refoška. Tu si ob lepem razgledu proti morju lahko oddahnemo, saj je pravih vzponov konec in nas čaka le še povratek v Koper. Zapeljemo se naprej do cerkve sv. Križa, tu pa levo mimo šole navzdol v Montinjan in naprej v Vanganel, kjer je strmega spusta konec. Zavijemo desno mimo gostilne in naprej do šole s spomenikom padlim borcem, kjer gremo levo in nadaljujemo po dolini vse do Škocjana. Mimo kleti Vinakoper se spustimo do podvoza pod avtocesto, in že smo na železniški postaji, izhodišču našega potepa.

 

Značilnosti poti

Razgiban teren Slovenske Istre, imenitni razgledi na Koprski zaliv z zaledjem, na gričevje Slovenske Istre in ob jasnem vremenu tudi na venec gora od Julijcev prek Karnijskih Alp do Dolomitov. Možnost izvedbe izleta v dveh delih z uporabo povezave Kavaliči–Marezige.

 

 

Vir kolesarske poti KD Raketa

Izhodišče: Koper– Prade – Bonini – Sv. Anton – Kavaliči – Lopar – Popetre – Trsek – Boršt – Marezige – Montinjan – Vanganel – Koper
Razdalja: 40 km
Čas vožnje: 2h – 2,5h
Težavnostna stopnja: 2/5
Primerno za: cestna kolesa

Download

Fotogalerija