Z električnim kolesom na Kanin? Zakaj pa ne…

kupikolo-kolesarskih-poti_-800x300
  • Trasa

    Izhodišče in cilj  Bovec – pot poteka po gozdnih cestah in gorskih poteh

    Potek Bovec – Kaninska vas – postaja B – postaja C – postaja D – Bovec   

  • Razdalja

    cca 15 km

  • Čas vožnje

    3,5 ure kolesarjenja, 2,5 ure hoje

  • Težavnostna stopnja

    5/5 – najbolj zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    1.195 m.n.v. kolesarjenja, 553 m.n.v. hoje

  • Največja strmina

    15-17 % 

  • Podlaga

    asfalt, makadam

  • Primerno za

    električno gorsko

Opis poti

Na Kanin s kolesom, to bo gotovo nekaj posebnega, sem si mislil in začel zbirati nasvete in informacije. Na spletu jih nisem našel prav veliko, kar mi je dalo misliti, da pot še ni opravilo prav veliko kolesarskih navdušencev. Na spodnji postaji kabinske žičnice Kanin in na TIC v Bovcu so menili, da se na Kanin seveda pride, a z žičnico: »A s kolesom gor? Joj, ne vem, mislim da ne«. 

(Kanin je dostopen z žičnico, na katero, se peš ali pozimi s smučmi, vkrcamo na spodnji postaji A (pri Petrolu v smeri Kobarida). Vožnja do zgornje postaje D na višini 2.202 mnv traja cca 35 minut, vmesni postaji, kjer gondola zamenja napenjalno vrv, beri zajlo, pa sta, B na 980 mnv in C na 1.649 mnv.)

kupikolo_kolesarske_poti_kanin

Saj razumem, na Kanin se peljem z gondolo in se čez planino Krnica spustim v dolino. Ampak jaz želim s kolesom tudi gor. Z gorskim kolesom se vozim že celo življenje, to pomlad pa sem kupil polno vzmeteno električno gorsko kolo prav zato, da se bom vozil po zahtevnih terenih, tudi navzgor, ne le navzdol. 

Informacije, ki sem jih imel, so bile bolj skope, zato sem se lotil raziskovanja. Odhod iz Bovca predlagam čim bolj zgodaj zjutraj. V sredini septembra sem se odpravil ob 8h zjutraj, pa je bilo že malce pozno. Ko se sonce upre v pobočje, je lahko pošteno vroče. Opremimo se z dovolj vode in prigrizki, da nam ne zmanjka energije, saj je vzpon kar zahteven. Na poti je veliko peska in kamenja, težje prevoznih predelov, zato je potrebno tudi precej hoje. Mogoče se zaradi tega odločite in obujete pohodne čevlje, jaz sem jih nosil v nahrbtniku.

Avanturo začnemo v Bovcu, z lepim vzponom po asfaltirani cesti, mimo Kaninske vasi. Po 2 kilometrih zavijemo desno na makadamsko cesto, v smeri postaje B, do katere je pot lepo urejena. Do postaje C pa je pozimi možno tudi smučanje, zato naj bi bila cesta v slabšem stanju. Odločil sem se, da grem s kolesom do postaje C, do vrha smučišča pa peš.

Kupikolo_kolesarska-pot-kanin

Lepo speljana makadamska cesta nas najprej vodi skozi gozd. Vmes se odpirajo čudoviti razgledi na bovško dolino, tudi za klopce za postanek je poskrbljeno. Do postaje B potrebujemo cca 40 minut, od treh stopenj električne pomoči zadostuje prva. Poraba cca 15% baterije. 

kupikolo_kolesarske_poti_kanin

Cesta nadaljuje proti planini Krnica. Ker izvem, da je tam pot navzgor skoraj nemogoča, po cca 1 km zavijem ostro levo. Tu oznak ni več, a sem predvideval, da pelje do postaje C. In res, strma, precej razrita pot, se začne vzpenjati skozi bukov gozd.

Električna pomoč je tu nepogrešljiva, druga in predvsem tretja stopnja je kar obvezna. Pot je razrita, s cca 30-40 cm visokimi kanali in veliko peska. Kolo velikokrat zakoplje, potrebno je kar nekaj spretnosti, da po utrjenem delu poti zvoziš mimo kanalov. Cesta je primerna za najbolj robustna gorska vozila. No, saj občasno naredi tudi kakšen ovinek in tam strmina malce popusti, a kakršnokoli popuščanje v ritmu, pomeni veliko trpljenje. Najboljše je nastaviti visoko stopnjo pomoči že pred vzponom in med potjo ničesar spreminjati.

Vsakih par sto metrov sem moral sestopiti, saj je bila zaradi velike količine peska pot težko prevozna. Še dobro, da imamo na cca 23 kilogramskem kolesu na krmilu gumb, ki omogoči električno pomoč tudi pri rinjenju. Zadeva včasih deluje z malo zamika, a zelo pomaga. Prerinem cca petdeset metrov, pa spet na kolo. In tako še nekajkrat. Za tako pot nam pride prav bolj zdržljivo kolo s čim lažjimi nastavitvami električne pomoči. Pa z SPD-ji je tole tudi kar izziv. 

kupikolo_kolesarske_poti-kanin

Drugi del poti pelje čez kamenje in skalovje. Večji del je vozen ali pa pohoden, če je podlaga preveč peščena in kolo preveč koplje. Vmes pa izjemni pogledi na bovško dolino, na Kaninsko visokogorje, srečamo tudi dve klopci za uživanje v razgledih in fotografiranje. Pot je tako lažje nadaljevati. V kolikor je sonce že precej visoko je vse še bolj zahtevno, zato odhod zgodaj, kot sem že napisal. 

6

Po cca poldrugi uri pridemo do postaje C. Zadnji del te poti je z visoko stopnjo električne pomoči ustrezen za vožnjo. Stanje elektrike na postaji le 7%. Skoraj prazna baterija, a cilj je dosežen, kar bi bilo brez elektrike nemogoče. No, peš ali z gondolo vsekakor, a s kolesom je nezamenljivo doživetje..

Pot sem nadaljeval peš, do vrha smučišča ostane še cca 1,5 urni lep “sprehod”. Naprej žal zaradi izredno strmega melišča s kolesom ni šlo. Kolo sem priklenil na postaji in hvala žičničarju, ki ga je občasno pogledal. 

5

Navzdol. Brez problemov, a previdno. Po isti poti, od postaje C mimo B do Bovca. Veliko zaviranja, veliko peska in večjih kamnov. Izjemna priložnost za preizkus kolesa in sebe. V trenutkih, ko je potrebno zdržati, je priložnost, da ugotovimo, kje so meje, kje se s kolesom ujamemo, kje pa je bolje, da ne preizkušamo mej drug drugega. 

Torej, Kanin z električnim kolesom? Vsekakor da. Naporno, a z užitkom. 

Za naslednjič ostaja izziv. Do postaje C s kolesom, nato v gondolo z njim do vrha. Spust najprej po italijanski strani, na Prevali desno, preko planine Krnica, med postajama C in B pa na pot, po kateri smo se vzpeli danes. S polno baterijo in čim več tehničnega znanja je užitek zagotovljen. V kolikor si pa omislimo še rezervno baterijo v nahrbtniku, lahko v raziskovanju kaninskih poti uživamo ves dan.  

In na koncu še nagrada. Ohladitev v bistri Soči. 

4

Prevozil: Matija Pavlovčič

September 2020

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Seča krožna pot s kolesom

seča-banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Še kdo med vami, ki med potjo na morje že od Postojne naprej vzklika…MORJEEEEeee. No, mi smo vsekakor ljubitelji naše prelepe Obale, tole prelepo krožno pot z razgledom nad Sečoveljskimi solinami pa smo odkrili letošnje poletje, ko smo na bone dopustovali v Seči. In prav presenečeno ugotovili, da smo do tedaj zamujali tisto turistom manj znano Obalo. Naj vam razkrijemo prelepo krožno pot, ki jo lahko obiščete peš, z otroškim vozičkom, nosilko ali s kolesom. Ob razgledu pa boste ves čas vzklikali…wauuuuu.

1

V kolikor se boste na pot podali peš, imejte za mulčke dovolj vode, sploh v poletnih mesecih zna biti precej “poletno”. Krožna pot se začne z izhodiščem v Seči, avtomobil lahko pustite na parkirišču za Sečoveljske soline (izhodišče LERA : 45.492220°N+13.608980°E). Do Lere vodi strma, z granitnimi kockami tlakovana pot: od magistralne ceste, ki povezuje Lucijo z mejnim prehodom Sečovlje, se v Seči, na vrhu klanc odcepi na desno. Na koncu tlakovanega dela poti je križišče (na desni je stavba Pick & Place. Tu pustite avtomobil in se usmerite proti Luciji.

seča-kolesarska-pot_kupikolo

Pot vas vodi ob obali, mimo ladjedelnice, starega pristanišča, ki je izredno fotogeničen za prelepe fotografije s starimi barkami in jadernicami ter do ribogojnice Fonda. Tu najdete tudi vrt kaktusov, ki ga je pravgotovo vredno obiskati. Ob divji plaži Lucije nadaljujete čez kamp Lucija. Pot tik pri vhodu v kamp zavije strmo desno po klancu navzgor. Peš bo šlo tudi z mulčki nad 4 leta starosti, s kolesom pa se boste morali malo potruditi. A vzpona ni veliko. Že na vrhu vam svetujemo krajšo pavzo in ogled skulptur Forma Viva. Pot nadaljujte po lokalni cesti naprej med prelepimi vinogradi in nasadi oljk.

Razgled nad Sečoveljske soline vam bo vzel sapo.

Vračate se nazaj do izhodišča, med potjo lahko kupite tudi oljčno olje ali druge domače izdelke pri domačinih.

Zanimivosti

 

Sečoveljske in Strunjanske soline so edine soline v tem delu Jadrana, v katerih še pridelujejo sol in ohranjajo tradicionalni postopek pridelave z vsakodnevnim pobiranjem soli.

Soline v severnem Jadranu so imele stoletja velik vpliv na gospodarstva držav in mestnih državic tega območja. Bile so predmet političnih sporov in vojn, ker je bila sol zaradi svoje uporabnosti dragocena surovina in strateško trgovsko blago, pomembno za konzerviranje hrane in za proizvodnjo smodnika.
Svojčas je bilo poleg starih piranskih solin v Sečovljah, Luciji in Strunjanu v Tržaškem zalivu in Istri veliko manjših in večjih solin (npr. v Miljah, Kopru, Izoli, Luciji). Zaznamovali jih niso le politični in gospodarski interesi, pač pa tudi muhavost narave, ki je včasih za dolga obdobja onemogočila solinarstvo, drugič pa mu podarila preobilje.

V preteklosti je sol oz. njeno pomanjkanje močno vplivalo na zdravje ljudi.

Trgovina s soljo je bila zelo pomembna dejavnost, saj je bila ta dobrina tako dragocena, da so jo ponekod uporabljali kot menjalno sredstvo. Latinski izraz »salarium argentum« (solni denar) se je nanašal na del plačila, ki ga je dobil vsak rimski vojak, poleg tega pa se je ohranil še tako dolgo v naši zgodovini, da je iz njega nastala celo angleška beseda »salary« (plača ali mezda).
Menda so Egipčani prvi doumeli, kako jo uporabljati. S soljo so mumificirali mrtve, utrjevali barve oblačil in jo trosili na ribe in oljke.  Prvo mogočno rimsko cesto Via Salaria so zgradili njej v čast.

  • Izhodišče

    parkirišče za Sečoveljske soline LERA : 45.492220°N+13.608980°E

  • Razdalja

    6, 71 km

  • Čas vožnje

    1 h

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 srednje zahtevna kolesarska tura

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestna in treking kolesa

Download

Fotogalerija