Borovnica (Vrhnika) – Zaplana – Medvedje Brdo – Borovnica (Vrhnika)

banner-kolesarskih-poti-medvedje-brdo
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Borovnica  (krožna pot)– pot poteka po prometnih, asfaltiranih cestah

    Potek  Borovnica (parkirišče na železniški postaji Borovnica ali pri trgovini Spar) – Podpeč – Notranje Gorice – Podplešivica – Drenov grič – Stara Vrhnika (Podčelo) – Zaplana (Ulovka) – Rovtarske Žibrše – Medvedje Brdo – Godovič – Hotedršica – Kalce – Logatec – Vrhnika – Borovnica (parkirišče)

     

  • Razdalja

    88 km

  • Čas vožnje

    4 ure

  • Težavnostna stopnja

    3-4/5 –  zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 908 m, spust 891 m

  • Najvišja nadmorska višina

    816 m.n.v.

  • Največja strmina

    10 %

  • Najdaljši klanec

    5 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno, lahko tudi treking kolo

Opis poti

Naselja na obrobju Ljubljanskega barja so idealno izhodišče tako za ravninske, kakor tudi za malo bolj zahtevne kolesarske ture z manjšimi ali večjimi vzponi. Ker sem doma v Borovnici, je bilo to tudi izhodišče tokratnega kolesarjenja. Možnost parkiranja vozila je na železniški postaji v Borovnici. Dostop do nje je označen z informacijskimi tablami.

S parkirišča se peljemo naravnost cca. 300 m mimo ostanka nekdaj mogočnega borovniškega viadukta, ki je v loku prečil najožji del Borovniške kotline in je bil največja zgradba na progi Dunaj – Trst. V »T« križišču zavijemo desno in nato v trikotnem križišču s cesto, ki pelje proti Vrhniki, zopet desno. V tem križišču je potrebna pazljivost, saj prihajamo z neprednostne na prednostno cesto.

kolesarske-poti-kupikolo-medvedje-brdo

Kolesarimo po glavni cesti proti Podpeči. Na levi strani nas spremlja Ljubljansko barje, na desni pa manjši griči in železniška proga. V Preserju lahko vidimo opuščeni kamnolom, nad njim pa Žalostno goro s cerkvico. Na ravnini pred naseljem Podpeč pred seboj ugledamo markanten hrib s cerkvico svete Ane, ki je zelo obiskana izletniška točka, saj nudi enkraten razgled daleč naokoli. Prikolesarimo do krožišča, kjer se usmerimo proti Ljubljani. Pred nami je dober kilometer ravnine, ki se prične z mostom čez reko Ljubljanico in konča s podvozom pod železnico. Še en ovinek in smo pri kapelici v Notranjih Goricah, kjer zavijemo levo.

kolesarske-poti-kupikolo-medvedje-brdo

Ta cesta je manj prometna, lahko pa nas presenetijo kakšna srna, zajec ali lisica. Vozimo do odcepa za Drenov Grič, kjer zavijemo desno. Po približno enem kilometru pridemo do glavne ceste Ljubljana – Vrhnika, vozimo po kolesarski stezi skoraj do Vrhnike. Pri tabli za ulico »Pod Hrušico« zavijemo desno mimo Mavrice in Osnovne šole Antona Martina Slomška. Na koncu ulice zavijemo ponovno desno. Po približno enem kilometru pridemo do smerokaza za Rovte, Ulovko, Zaplano.

kolesarske-poti-kupikolo-medvedje-brdo

Za nami je ravninski krog po Barju za ogrevanje, ki ga seveda lahko tudi izpustimo in se neposredno z Vrhnike podamo do navedenega odcepa. Pred nami je 5 kilometrski vzpon do Ulovke, po cesti z dobro podlago in zelo malo prometa. Ulovka je vrh med Zaplano in Planino nad Vrhniko. Tu so bila včasih smučišča, na katerih so bile tudi tekme na državni ravni, otroci okoliških šol pa so se na Ulovki učili prvih smučarskih zavojev. Nadaljujemo še malo gori in doli po Zaplani, nato pa sledi spust in na križišču za Rovte in Cesta zavijemo desno. V gostilni Mesec si lahko privoščimo postanek in osvežilno pijačo. Cesta vodi proti Žirem in se ves čas rahlo vzpenja. Po dobrem kilometru vožnje pridemo do odcepa za Medvedje Brdo, kjer zavijemo levo v hrib.

kolesarske-poti-kupikolo-medvedje-brdo

Prične se kar strm nekajkilometrski klanec skozi Rovtarske Žibrše do Medvedjega Brda. Planotasta vasica je prav idilična, ponujajo pa se nam tudi lepi razgledi. Z Medvedjega Brda imamo več možnosti za nadaljevanje poti: proti Idriji, proti Godoviču in čez Zavratec. Ker je bila pot s klanci kar bogato obdarjena, izberem spust v Godovič. Na nekaterih delih je ta razmeroma strm, zato je potrebna previdnost. Skozi Godovič poteka tudi maraton Franja, sicer pa so se v preteklosti v Godoviču na svoji poti ustavljali furmani s tovorom, kajti kraj leži na najlažjem prehodu s Primorske na Gorenjsko. Pri cerkvi sv. Urbana zavijemo levo za Logatec.

kolesarske-poti-kupikolo-medvedje-brdo

Proti Logatcu se cesta skoraj ves čas rahlo spušča in ob ugodnem vetru je ta del poti pravi užitek. Kolesarimo po pokrajini s travniki in pašniki, preko Hotedršice in mimo vasi Novi Svet. V Kalcah zavijemo levo, se peljemo skozi Logatec in Napoleonov drevored ter se spustimo po Vrhniškem klancu na Vrhniko.

V glavnem križišču na Vrhniki nas pričaka največji slovenski pesnik Ivan Cankar, ki se je 10. maja 1876 rodil v hiši Na Klancu na Vrhniki. O svojem rojstnem kraju je zapisal: »Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob misli nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi… « Pri spomeniku Ivana Cankarja zavijemo desno proti Borovnici. Po štirih kilometrih pridemo do kartuzije Bistra, ki jo je leta 1255 ustanovil Bernard Spanheimski skupaj s sinom Ulrikom III, takratnim koroškim vojvodo. Danes je v samostanu Tehniški muzej Slovenije z bogatimi zbirkami s področja kmetijstva, lovstva, lesarstva, tiskarstva, elektrotehnike ….

kolesarske-poti-kupikolo-medvedje-brdo

Sledi še 5 kilometrov ravninske vožnje do Borovnice.

Opisana kolesarska pot vas bo navdušila z Barjansko ravnino, lepimi vzponi in kulturno dediščino.

Zapisala: Marjetka Rot

Foto in GPX: Alenka kupikolo.si

junij 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Single Trail Park Jamnica

banner-kolesarskih-poti-jamnica

Dobrodošli v gorsko-kolesarskem paradižu na Koroškem! 

Single Trail Park Jamnica je naravni kolesarski park v zaselku Jamnica na vzpetini nad Prevaljam. Speljan je po razglednih pobočjih, v prostranih gozdovih in pašnikih okoli Kmetije Koroš ter po ozemlju še desetih sosednjih kmetij. Narejen je po vzoru podobnih trail parkov na Škotskem in Walesu, kjer so se pojavili prvi tovrstni parki. Mednarodno uveljavljeno skovanko Singletrail lahko prevedemo kot enoslednica, če pa poenostavimo in lepo poslovenimo, pa rečemo stezica.

Proge v parku tečejo, kot teče narava, sledijo konfiguraciji terena in so popolnoma integrirane v okolje, brez umetnih objektov. Kolesarji se vračajo nazaj na vrh s kolesom, ni žičnic ali v ta namen organiziranega prevoza, ampak proge povezuje posebna steza, ki je narejena izključno za vračanje na vrh in je označena z rumeno barvo in črko U, kar pomeni uphill. Povezuje posamezne steze, tako, da se lahko večkrat spustimo, pa delno vzpnemo, pa spet spustimo.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Park se začne skoraj na 1.000 metrih nadmorske višine, do najnižje točke se spustimo dobrih 400 metrov. Proge se vijejo v prostranih gozdovih, med borovničevjem, preko razglednih travnikov, grebenov in lesenih mostičkov, ki premoščajo neprehodne odseke. Pri urejanju prog so uporabili vse, kar je že obstajalo, stare, uhojene poti, kravje stezice, povezave med kmetijami, uredili so le tiste odseke, ki so bili neprehodni.

Trenutno ima Single Trail Park Jamnica 24 kilometrov prog različnih zahtevnosti. Neprestano ga izboljšujejo in nadgrajujejo. V načrtu je povezati 40 kilometrov stezic v labirint, ki se bo širil proti Peci na eni strani, na drugi pa proti Šentanelu in nobenega kolesarskega navdušenca ne bo pustil hladnega. Primerne so predvsem za allmountain in enduro kolesa. Take imajo tudi oznake. A pomeni allmountain, E pomeni enduro. Z A so označene proge, ki vključujejo makadamske ceste in steze po gozdu, z E pa tehnično bolj zahtevne, gozdne steze. Dodatno pa so označene še z barvami, z modro, rdečo in črno, pri čemer so steze, označene s črno, najbolj zahtevne. Imajo večje naklone, zahtevajo več tehničnega znanja in dobro obvladovanje kolesa. V parku bomo našli nekaj zelo strmih enduro poti, veliko prog pa je uživaških.

kolesarske-poti-kupikolo-si-5

Park lahko uvrstimo med Enduro parke, ki počasi izrinja izraz Freeride, kot je bil nekaj časa v veljavi. Enduro pomeni, da se vozimo z lastnim pogonom, ne samo dol, tudi gor, po tehnično zahtevnih terenih in je ena najhitreje rastočih skupin med gorskimi kolesarji. Zajema široko starostno skupino, kolesarje v starosti od 30 do 70 let, ki se vozijo po tehnično bolj zahtevnih poteh.

Center dogajanja je Ekohotel in kmetija Koroš, kjer je vse podrejeno kolesarjenju. Poleg prijetnih sob in dobre organsko pridelane hrane, je za kolesarje dobro poskrbljeno. V bivšem svinjaku je organizirana zavarovana kolesarnica, pred njo pa pralnica koles. Na voljo je orodje za popravila, mini trgovina in seveda ogromno informacij o možnostih kolesarjenja na Koroškem.

Več o Ekohotelu in Kmetiji Koroš tukaj.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Če bomo želeli, nas bodo z Jamnice odpeljali na adrenalinsko kolesarjenje v podzemlje Pece. Na Black Hole Trail, ki tudi za tehnično najbolj usposobljene predstavlja izziv, se podamo z Anejem Štruclom. Je soustvarjalec te atraktivne poti, zato jo pozna do obisti. Vstopimo v Helenski rov in se spustimo za pet obzorij oziroma za 150 višinskih metrov. Anej je leta 2018 z ekipo sodelavcev progo urejal dva meseca in pol po osem ur na dan. Do takrat v te rove, od zaprtja rudnika, kakšnih 25 let ni stopila človeška noga. To je kolesarska proga, ki ji ni para ne doma, ne po svetu. Vključuje vertikale, po katerih so spuščali rudo z enega na drugo obzorje, zato sta na progi dva strma spusta, ki sta opremljena z jeklenico in karabinom za kolo, kolesar pa se mora v globino spustiti po lestvi.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Obiskovalci si rudnik lahko ogledamo še na več načinov. V notranjost se lahko odpeljemo z rudarskim vlakom in nadaljujemo peš, se z gorskimi kolesi na četrtem obzorju podamo skozi goro ali se spustimo na dvanajsto obzorje in s kajaki veslamo po gladini vode, ki je zalila nižje ležeče rove.

Obiščemo lahko tudi Flow trail park na Peci. Tamkajšnje proge nudijo popolnoma drugačno izkušnjo. So utrjene, umetno narejene, omogočajo prevoz z žičnico…

Več o Ekohotelu in Kmetiji Koroš tukaj.

 

Načrt prog v Single Trail Parku Jamnica

Aktivni načrt prog najdete tukaj.

Naložite si lahko tudi aplikacijo Trailforks.

singletrails-map-2021

Začetna točka: 977 m.n.v.
Vmesna točka Ekohotel Koroš: 780 m.n.v.
Končna točka: 600 m.n.v.

Trasa: naraven single trail park
Razdalja: 24 kilometrov
Višinska razlika: 400 metrov.n.v.
Težavnostna stopnja: 3-4/5
Podlaga: gozdne poti, makadam

Fotogalerija

Video Jamnica Single Trail park

Jamnica ima, kar nimajo veliki…

banner-kolesarskih-poti-jamnica

...ima gorsko-kolesarski Ekohotel in Kmetijo KOROŠ, okoli nje pa Single Trail Park

Ko zadnje jutro zagledam torbo, ki čaka v kotu sobe, se obrnem na drug bok, da je ne vidim. Kar naj čaka. Tuhtam, kako naj se poslovim od Jamnice, čarobnega kraja, ki razmiga telo, napolni pljuča in nahrani dušo. Ko z enim očesom spet poškilim k njej, si predstavljam, da tukaj včasih tudi dežuje, piha in je lahko prav neprijetno hladno in samotno. Ko naposled sprijaznjeno polnim torbo, si obljubim, da se še vrnem in s seboj pripeljem prijatelje.

Jamnica je zaselek v občini Prevalje. Na istem strmem pobočju nad Prevaljam najdemo še druge hribovske vasi in naselja, kot so Šentanel, Stražišče, Breznica, Tolsti Vrh, Suhi Vrh in na 1.055 metrih najvišje ležečo Strojno. Povezuje jih cesta mošta, ki vodi od kmetije do kmetije, na katerih je možno poizkusiti jabolčni mošt ali sadno vino, zaščitni znak koroških domačij. Razgledne, pretežno makadamske poti se dvigujejo in spuščajo in ker večina poteka v senci gozdov, so priljubljene pohodnikom in kolesarjem.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Samopreskrbne samotne kmetije so značilnost razgibane koroške pokrajine. Ko stojimo visoko nad dolino, jih vidimo, kamor se ozremo. Na strmih pobočjih se hiše skupaj z gospodarskimi poslopji stiskajo v gruče, ki jim pravijo celki. Pogled na njih je neskončno romantičen. Čepijo vsaka na svojem kuclu sredi zelenih travnikov, globokih gozdov, grap in potokov. Na hribih okoli Pece povsod nekaj šumi in žubori. Korošci pravijo, da, če se slučajno izgubimo na razpredenih poteh, poiščimo prvi potoček in mu sledimo. Pripeljal nas bo do kmetije in prijaznih ljudi. Zahtevno okolje, ki jih je zaradi odmaknjenosti prisililo v samooskrbo, je oblikovalo tudi njihov značaj. Nič ne komplicirajo, če je v njihovi moči pomagajo in naredijo to tako preprosto, da nam zaigra srce.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

V tem pristnem samoraslem okolju domuje Ekohotel in Kmetija Koroš. Ko se iz dravograjske smeri pripeljemo po mežiški dolini, pri tabli Šentanel/Jamnica zavijemo desno v hrib. Zapeljemo pod železniški viadukt, Štoparjev most in sledimo tablam za Kmetijo Koroš. Cesta se vseh devet kilometrov bolj ali manj vzpenjanja in na cilju smo skoraj osemsto metrov visoko. Pridite popoldan, ker večerja je točno ob sedmih, za vse goste. Ne, ni ob pol osmih ali osmih. Če ta doslednost na začetku dvigne kakšno obrv, njen imetnik že naslednji dan spoštljivo gleda na uro, da ne bo zamudil.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Ekohotel in Kmetija Koroš sta družinsko vodena. V delo sta vpeti dve generaciji, tretja, radoživa Aria in Ivo, pa odrašča v tem duhu. Suzana in Dušan Štrucl sta kmetijo kupila pred trinajstimi leti z namenom, da ustvarita hotel za gorske kolesarje. S hotelirstvom in gostinstvom sta že imela izkušnje, iz Črne na Koroškem, kjer sta imela nekaj let v najemu hotel. Da pa je kmetija tudi z novim unikatnim konceptom ostala povezana z okoljem, sta se na Jamnici morala najprej naučiti kmetovati. Kmetije so res samozadostne, ima pa vsaka kakšno posebnost, s katero se odlikujejo njeni lastniki. Če nekdo raje kosi ravninske terene, drugi pa z adrenalinom polne strmine, nekdo spretno balira, drug izdeluje odlične mlečne izdelke, eden kuha žganje, drug izdeluje čudovite mesnine, sodelovanje omogoča, da vsak naredi za drugega tisto, kar mu gre najbolje in najlažje. Na ta način vsi lažje in bolje živijo.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Približno štirideset odstotkov hrane pridelajo sami in prav toliko jo kupijo na okoliških kmetijah. Zunaj se pase govedo, pujse so odslovili že pred leti, ker so ugotovili, da so pri sosedih boljši. Ekološki certifikat podaljšujejo že od leta 2000 naprej, imajo ga tudi vse kmetije, na katerih kupujejo. Kuhajo tako rekoč z vrta v lonec in postrežejo iz lonca na krožnik, zato ima hrana okus po sestavinah, ki so v njej. Ni dodatkov, ni ojačevalcev okusov, ni nepotrebnih omak in ni dogrevanja. Gostu ekološko pridelano hrano pripravljata Suzana in Klara, ki jo tudi prineseta na mizo, zato iz prve roke lahko izvemo, kaj vsebuje in kako je pripravljena. Ker je Suzana že navsezgodaj odbrzela v službo, nas pri zajtrku prijazno pozdravi Klara. Z izjemnim občutkov in ponosom govori o hrani, ki jo ponudi za zajtrk. Tega spoštovanja se z lahkoto nalezemo, zato je hrana še bolj slastna.

Ko opazujemo, kako cela družina Štrucl živi svoje poslanstvo, ni težko razumeti, zakaj je večerja za vse ob isti uri. Če načrtujemo kakšen izlet v okoliške kraje in se bomo pozno vrnili, je pač ne naročimo. V ta namen služi zvezek, v katerega vnaprej vpišemo večerjo za vsak dan sproti, v drug zvezek pa beležimo pijačo, ki si jo sami postrežemo kadarkoli. Sistem »na zaupanje« odlično deluje in prihrani čas vsem, gostiteljem in gostom.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

V zadnjem letu so se lotili energetske obnove hotela, ki ima dvajset postelj. Ko bo prenova končana, bo imel še štiri več. Povečali so ga, obložili z energetsko učinkovito leseno fasado, zamenjali okna, vrata, izolirali klet ter vgradili kurilno napravo na lesene sekance. V delu je le še terasa, kjer nastaja čudovita zastekljena jedilnica. Čeprav večkrat zmanjka prostora, se v želji, da bodo lahko vzpostavili osebni stik z vsakim gostom, ki bo prišel k njim, nimajo namena več širiti. Hotel, ki po prenovi že nemoteno sprejema goste, deluje po sistemu razpršenega hotela. Ko zmanjka prostora pri njih, jih napotijo k sosedu, kjer je možno tudi šotoriti. Na kmetiji Koroš pa je prostora za deset avtodomov. Cenijo ekološko ozaveščene goste. Za varčno ravnanje z vodo so poskrbeli z informiranjem o ravnanju s čistimi brisačami in posteljnino ter namestitvijo varčnih kotličkov za vodo v WC-jih. Zasledujejo koncept Zero waste, zato je ločevanje odpadkov omogočeno in zaželeno že v hotelskih sobah.

jamnica-kupikolo.si

So člani številnih mednarodnih združenj, predstavljeni so bili v mnogih tujih specializiranih revijah, kar je botrovalo, da so v preteklih letih gostili kolesarje z vsega sveta. Dosegli so najvišji standard za kolesarske hotele PRO Bike Holidays, največ, pet koles jim je podelila tudi Slovenska turistična organizacija. Največ gostov še vedno prihaja z nemško govorečega področja, se je pa v zadnjih dveh sezonah situacija precej spremenila. Če so bili domači gostje prej v manjšini, jih sedaj prihaja vedno več.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Ko prvič prehodimo stopnice, ki vodijo v Ekohotel Koroš, opazimo nenavaden, izjemno zanimiv logo, ki je zaščitni znak Mountain bike base Jamnica, kot se celoten kompleks še imenuje. Dixi pravi, da upodablja pralovce, ki so sanjali o kolesih. Nastal je leta 1995, ko so organizirati prve gorsko-kolesarske ture okoli Pece in Olševe.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

V kraški jami Potočki zijalki, ki se nahaja na južnem pobočju gore Olševe, so našli arheološke ostanke, ki dokazujejo, da so jo pred 40.000 leti obiskovali ledenodobni lovci in tam izvajali obredne plese. Ker ima Dixi rad arheologijo, ni mogel mimo motiva jamskih artefaktov, na katerega je naletel v literaturi in ponazarja bojni ples pralovcev. Znanega koroškega fotografa Toma Jeseničnika je prosil, naj jim doriše kolesa. Motiv so takrat prenesli na majice in rodil se je logo, ki še danes navdušuje vse, ki ga ugledajo. Pojavlja se povsod, na avtomobilih, prikolici za kolesa, majicah, kapah, razpoznaven je na daleč in neustavljivo privlačen.

kolesarske-poti-kupikolo-si-kolesarnica

Dixi, nisem preverila, če se sploh še odzove na Dušan, se je v gorsko kolesarjenje zaljubil že v mladosti, zato ima želja, da bi razvil kolesarski hotel, že dolgo brado. Že v Črni je, kot prvi v Sloveniji, začel razvijati koncept hotela usmerjenega v gorsko kolesarjenje, dokončno pa ga je z družino uresničil na Jamnici. Na kmetiji je vse podrejeno kolesarjenju. V bivšem svinjaku je organizirana zavarovana kolesarnica, pred njo pa pralnica koles. Na razglednih pobočjih, v prostranih gozdovih in pašnikih okoli njihove in še desetih sosednjih kmetijah, se razprostira naravni kolesarski park. Tako kot sonaravno poteka življenje na kmetiji, so speljane tudi kolesarske stezice in poti.

Štiriindvajset kilometrov jih je že. Izkoriščajo naravno konfiguracijo terena, ustvarjene z minimalnimi posegi in so popolnoma integrirane v okolje. Začnejo se na višini 977 metrov in tečejo, kot teče narava, brez umetnih objektov. Prevozimo le nekaj lesenih mostičkov, ki premoščajo neprehodne odseke. Primerne so predvsem za all mountain in enduro kolesa. Težavnost prog lahko izberemo, obarvane so modro, rdeče in črno, pri čemer so črne najtežje, najbolj strme in zahtevajo največ tehničnega znanja ter dobro obvladovanje kolesa. Podobno označevanje prog poznamo z evropskih smučišč. Do najnižje točke opravimo 400 metrov višinske razlike.

jamnica-enduro-ride-kupikolo

Klanci so itak sestavni del gorskega kolesarjenja, če pa smo ljubitelji višincev, je Koroška izpolnitev naših kolesarskih sanj. Je med najbolj hribovitimi slovenskimi pokrajinami, zato redke poti ne gredo v hrib.

Če radi kolesarimo po gozdovih, prek korenin, med borovnicami in včasih tudi koprivami, bodo poti v Single Trail Parku Jamnica naše igrišče. Med seboj so povezane s posebno stezo, ki je narejena izključno za lažje vračanje na vrh. Zaradi sončne lege se sezona v parku Jamnica začne aprila in konča s prvim snegom. Tereni so strmi, vozimo na lastno odgovornost, zato so za udobno in varno vožnjo kar nujna polno vzmetena kolesa s potopnim sedežem. Na kmetiji je izposoja možna, a večina kolesarjev kolo pripelje s seboj. Jamnica je tudi idealno izhodišče za enodnevne ali večdnevne izlete v okolico. Dokler epidemija ni vsega skupaj prekinila, je Dixi redno vodil goste na večdnevne kolesarske ture po Sloveniji in Istri.

kolesarske-poti-kupikolo-si-15

Po očetovih stopinjah gre tudi sin Anej. Z veliko znanja, ki ga na vodenih turah rad deli med udeležence, se spušča po najbolj zahtevnih stezah. Z njim se lahko odpravimo na Black Hole Trail, adrenalinsko podzemno kolesarjenje, ki je tudi za tehnično najbolj usposobljene, izziv. Anej je soustvarjalec te atraktivne poti, zato jo pozna do obisti. Njegova zasluga je tudi, da so na Jamnici leta 2019 gostili največja imena gorskega kolesarstva. Štiristo tekmovalcev se je udeležilo tekem svetovnega pokala v spustu z gorskimi kolesi EWS – Enduro World Series. Je edina tekma v svetovnem pokalu, ki povezuje dve državi. Prizorišči sta kolesarska parka Jamnica in Peca. Zadnji dve leti tekme žal ni bilo, se pa spet vrača v letu 2022.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Peca je gora v vzhodnem delu Karavank. S svojo višino 2.126 metrov je simbolni in naravni orientir v življenju prebivalcev koroške pokrajine na obeh straneh meje. Pestro življenje se odvija na njej in pod njo. Slovenci jo dobro poznamo tudi zaradi pripovedke o kralju Matjažu in njegovi votlini na slovenski strani gore. Domačini nas z gorskimi kolesi radi pospremijo na njena pobočja, čez Štenge na Pikov vrh, Veliki vrh, Navrški vrh. »Grta« se podamo iz Mežice in se »douta« spustimo v Črno na Koroškem ali obratno.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

V Bike parku na avstrijski strani Pece je najdaljši Flow Trail v Evropi, kjer doživimo popolnoma drugačno izkušnjo kot na Jamnici. Proge so umetno narejene, gladke, na vrh se lahko vračamo z žičnicami, saj je na tem območju pozimi priljubljeno smučišče. Na slovenski strani, nad Črno na Koroškem, se adrenalina željni obiskovalci lahko spustimo po najdaljši jeklenici v Sloveniji, imenovani Olimpline, ki poteka z Navrškega vrha na drugo stran, v bližino črnjanskega smučišča.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

V svojih nedrjih pa Peca skriva poseben labirint, prepojen z večstoletnim znojem rudarjev, ki je v zgodovino teh krajev vtisnil neizbrisen pečat. Prehranil je na tisoče družin, dokler se leta 1994, po več kot tristoletnem delovanju, lastniki niso odločili, da ugasnejo črpalke za vodo in znaten del rudniških rovov je zalila podtalna voda. Prav izčrpavanje le-te je požrlo tretjino prihodkov, kar je skupaj z velikim padcem cen cinka in svinca botrovalo odločitvi, da Rudnik v Mežici zaprejo. Po zaprtju je ostala bogata naravna, tehniška in kulturna dediščina, za ohranjanje katere danes skrbi Podzemlje Pece d.o.o. Prav sem vsako jutro odhiti Suzana Fajmut-Štrucl, ki nam je še prejšnji večer na Jamnici pripravila večerjo.

V podjetju skrbijo za del rudnika in muzej, ki sta odprta v turistične, izobraževalne, raziskovalne in študijske namene. So tudi pobudniki ustanovitve čezmejnega Geoparka Karavanke, ki deluje pod Unescovo zaščito, čigar poslanstvo je zagotavljati trajnostni razvoj območja, ki ga sestavlja devet avstrijskih in pet slovenskih občin.

jamnica-vhod-rudnik-kupikolo.si

Obiskovalci si notranjost rudnika lahko ogledamo na več načinov. Odpeljemo se lahko z rudarskim vlakom in nadaljujemo peš, se z gorskimi kolesi na četrtem obzorju podamo skozi goro, se spustimo na dvanajsto obzorje in s kajaki veslamo po gladini vode, ki je zalila nižje ležeče rove. Lahko se podamo na Black Hole Trail, a ta ostaja rezerviran za najbolj spretne kolesarje.

Ko se dogovorimo za obisk rudnika, Dixi zjutraj v prikolico naloži kolesa in nas odpelje na Glančnik v Mežico, kjer nas na Infocentru Geoparka Karavanke in Podzemlja Pece sprejme vodnik, s katerim se skupaj odpravimo do vhoda na Igrčevem v Črni na Koroškem. Tudi če nimamo svojega kolesa, ne bomo ostali brez. Nekaj jih hranijo v bivših tuširnicah pred vhodom v rudnik.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Ko odklenemo velika železna vrata, vstopimo v popolno temo in hlad. V rovih je stalna temperatura 8 -10 °C. Če rudnika ne bi zaprli, bi bil naš vodnik Jaroš že četrta generacija rudarjev v njegovi družini. Na cca 6 kilometrski poti v pristni koroščini izvemo nekaj fascinantnih podatkov o rudniku in življenju ter delu rudarjev. Na primer, da najvišji rovi segajo do 2.000 metrov visoko, da je imel rudnik tristo vhodov, da so seveda danes vsi varno zaprti, kajti samostojni pohod po kar 1.000 kilometrih rovov bi se klavrno končal. Torej, vstopili smo v eni dolini in izstopili v drugi ali drugače, začeli smo v Črni v Unionskem podkopu, končali pa v Fridrihovem rovu na Bregu nad Mežico, od koder smo se s kolesi spustili dober kilometer po asfaltirani cesti do izhodišča na Glančniku.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Če pa se odločimo za Black Hole Trail, nas bo tja vodil Anej. Vstopimo v Helenski rov in se spustimo za pet obzorij oziroma za 150 višinskih metrov. Anej je leta 2018 z ekipo sodelavcev progo urejal dva meseca in pol po osem ur na dan. Do takrat v te rove, od zaprtja rudnika kakšnih 25 let ni stopila človeška noga. To je kolesarska proga, ki ji ni para ne doma, ne po svetu. Vključuje vertikale, po katerih so spuščali rudo z enega na drugo obzorje, zato sta na progi dva strma spusta, ki sta opremljena z jeklenico in karabinom za kolo, kolesar pa se mora v globino spustiti po lestvi.

kolesarske-poti-kupikolo-si-jamnica

Na Jamnici se nam v enem dnevu lahko zgodi toliko lepote, pristnih doživetij in adrenalinskih preizkušenj, da je včasih kar težko zaspati. Tudi, če se bodo lastniki kmetije in hotela odpravili h počitku, ker morajo zgodaj vstati, nas nihče ne bo silil. Le luči moramo pogasniti, ko imamo dovolj, da se Kmetija Koroš lahko spokojno potopi v sen in pripravi na nov vznemirljiv dan.

Podrobnejši opis Single Trail Parka Jamnica

Zapisala: Alenka Zdešar

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Ljubljana-Ig – Želimlje – Veliki Osolnik – Rašica – Videm -Grosuplje – Lj-Ig

banner-kolesarskih-poti-kupikolo
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Ljubljana-Ig (krožna pot) – pot poteka po prometnih cestah

    Potek Ig (parkirišče pri gostilni Hram (Zabrv 22) – Kremenice – Želimlje – Javorje – Škamevec –  Laze – Veliki Osolnik – Rašica – Ponikve – Predstruge – Videm – Zdenska vas – Čušperk – Mala in Velika Račna – Malo in Veliko Mlačevo – Grosuplje – Hrastje pri Grosuplju – Cikava – Šmarje Sap – Tlake – Škofljica – Ig

  • Razdalja

    58 km

  • Čas vožnje

    2,5 ur

  • Težavnostna stopnja

    3/5 –  zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 556 m, spust 569 m

  • Najvišja nadmorska višina

    674 m.n.v.

  • Največja strmina

    12 %

  • Najdaljši klanec

    5 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno, lahko tudi treking kolo

Opis poti

Kje začeti pot je odvisno od tega, od kod prihajamo. Če smo iz okoliških krajev, se podamo kar od doma in se zapeljemo proti Igu, sicer pa predlagam, da svoje vozilo pustimo na parkirišču pri gostilni Hram (Zabrv 22). Pot pa je seveda možno začeti tudi v Nakupovalnem središču Rudnik, kjer ni problem najti prosto parkirno mesto.

S parkirišča na Igu se usmerimo desno in na razcepu za Škofljico in Kremenice izberemo slednjo. Cesta se vije ob gozdnem robu, na levi pa nas spremljajo travniki, ki so v pomladansko-poletnem času polni pisanega cvetja. Po dobrih 3,5 km pridemo do T-križišča, kjer zavijemo desno v smeri Želimlje. Ves čas kolesarimo po cesti proti Želimljam in se pri vaški lipi držimo levo. Pot se rahlo, rahlo vzpenja, kar skoraj ne občutimo, ko med vrtenjem pedal poslušamo žuborenje Želimeljščice in petje ptic. Tu res lahko uživamo v čudoviti naravi in to je šele začetek. Peljemo se mimo odcepa za Turjak, nadaljujemo po dolini in na razpotju zavijemo desno, v smeri vasi Javorje, Kurešček, Četež. Pazi, ne zavijemo levo v Praznike. Že čez nekaj metrov spet pridemo do razpotja, tam pa že piše Škamevec, ki je naš prvi cilj. Tu zavijemo levo.

kolesarske-poti-kupikolo-si-8

Pred nami je cca 4,5 km lepega vzpona skozi gozdiček, iz katerega pridemo v razgledni vasici Javorje in Škamevec. Na poti srečamo zanimivo skalo, od daleč daje vtis tjuljna ali vidre, ko se ji približamo vidimo, da ji je nekdo narisal kar precej krvoločni izraz.

kolesarske-poti-kupikolo-si-6

Z Javorja se nam ponujajo čudoviti pogledi na grad Turjak, sv. Ahaca, cerkvico sv. Lovrenca, ki je bila med in po drugi svetovni vojni skoraj porušena. Na vzponu proti Velikemu Osolniku pa se srečamo tudi z medvedi in izvirom mehke vode polne železa. S prijateljico Alenko sva vodo natočili v bidone in preživeli.

kolesarske-poti-kupikolo-si

Nadaljujemo z vzponom do Velikega Osolnika, kjer dosežemo najvišjo točko trase. Odpre se pogled na drugo stran, proti Robu in Bloški planoti. Sledi spust do glavne ceste proti Kočevju, proti koncu spusta se na desni peljemo mimo Trubarjeve Rašce. Če nam čas dopušča, si tu privoščimo kratek počitek in se seznanimo z našim pomembnim rojakom Primožem Trubarjem. V nadaljevanju prečkamo omenjeno cesto, ki zaradi prometne obremenitve res ni primerna za kolesarjenje in naše kolo usmerimo proti Vidmu. Lepa, ravninska cesta nas pelje skozi vasi Ponikve, Predstruge do Vidma, kjer pri cerkvi zavijemo levo in nadaljujemo skozi Zdensko vas in Čušperk proti Grosuplju.

kolesarske-poti-kupikolo-škamevec

Mimo nas v vsej lepoti beži Radensko polje in kot bi trenil smo v Grosupljem. Na poti sva srečali kolesarsko prijateljico Matejo, ki so ji ti konci domače igrišče. V Grosupljem naju je popeljala po stranskih poteh, da smo obvozili center mesta in se na cesto proti Škofljici priključili šele na Cikavi. Po naši poti vas vodi priložena gpx sled, če pa je ne boste uporabili, se držite smerokazov in skozi središče Grosuplja in prek Cikave pridete do Škofljice.

Na Škofljici se obrnemo levo proti Kočevju in v manj kot kilometru skrenemo na ravno cesto proti Igu, po kateri pridirjamo na izhodišče.

Zapisala: Marjetka Rot

Foto in GPX: Alenka kupikolo.si

junij 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Maraton FRANJA – Barjanka 83 km

banner-kolesarskih-poti-barjanka
  • Trasa

    Izhodišče Lj-Center Slovenska cesta (Kongresni trg), Cilj BTC Citypark Ljubljana – pot poteka po asfaltnih in neutrjenih cestah

    Potek Lj-Center Slovenska cesta (Kongresni trg) – Brezovica  – Plešivica – Bevke – Drenov Grič – Sinja Gorica – Vrhnika – Borovnica – Podpeč – Tomišelj – Črna vas – Brest – Ig – Črna vas – Ižanska cesta – Hradeckega cesta – Kajuhova ulica – Šmartinska cesta – Ameriška ulica v BTC Citypark

  • Razdalja

    83 km

  • Čas vožnje

    najmanj 3 ure in več

  • Težavnostna stopnja

    2/5 –  zmerno zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    330 m

  • Najvišja nadmorska višina

    330 m.n.v.

  • Podlaga

    asfalt, makadam

  • Primerno za

    gravel, treking, gorsko, cestno kolo

Barjanka

je bila prvič organizirana leta 2018. Je turistično-kolesarski dogodek, ki ima namen predstaviti lepote Ljubljanskega Barja, zato poteka po vseh sedmih občinah Ljubljanskega barja. To so MOL-Mestna občina Ljubljana, Brezovica, Log-Dragomer, Vrhnika, Borovnica, Ig in Škofljica. Pot vodi skozi manjše kraje na Barju do Vrhnike, kjer trasa obrne in po južnem obrobju Barja pripelje nazaj v Ljubljano.

Obuja spomine na začetke kolesarskih tekmovanj, ki so večina potekala še po makadamskih cestah. In res nas skupaj čaka 25,5 kilometra makadamskih odsekov in sicer, Pot na Plešivico 2 km, Drenov grič – Sinja Gorica 3,5 km, Sinja Gorica Chemis – Vrhnika 350 m, Stara železniška trasa: Borovnica – Pako 1,5 km, okoli Podpeškega jezera 1,2 km, Tomišelj – Črna vas 3,5km, Črna vas – Brest 6,5 km, Most čez Kremenico – Črna vas – Ižanska cesta 7 km

Opis poti

Pot začnemo v centru Ljubljane na Slovenski cesti pri Drami oz. na Kongresnemu trgu. S Slovenske ceste zavijemo desno na Aškerčevo ulico, nato levo na Tržaško cesto, po kateri nadaljujemo do Brezovice, kjer Pri Poku zavijemo levo na Podpeško cesto, desno na Pot na Plešivico, kjer naletimo na prvi makadamski odsek. Nadaljujemo desno na Podplešivico, ki nas pripelje do Barjanske ceste in do Bevk, nadaljujemo naprej čez polja do Sinje Gorice, Vrhnike v Borovnico. Ko prispemo do Tehniškega muzeja v Bistri, lahko naredimo postanek in si ga ogledamo. TMS je slovenski muzej, namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Sedež muzeja je v nekdanjem kartuzijanskem samostanu.

kolesarske-poti-kupikolo-barjanka

Nadaljujemo proti Podpeči in Jezeru, zapeljemo okoli Podpeškega jezera in nadaljujemo v Podkraj. Iz Tomišlja po makadamu v Črno vas do Bresta in naprej do Iga. Nadaljujemo po Malnarjevi cesti čez Kremenico, po makadamu mimo Ižanskih toplic in se na Ižansko cesto priključimo malo pred križiščem za Črno vas. Nadaljujemo desno, prek nadvoza čez avtocesto, mimo Botaničnega vrta v podvoz in naprej na Hradeckega cesto. V Štepanji vasi zavijemo levo na Kajuhovo ulico, do Šmartinske ceste, kjer zavijemo desno in na križišču z Ameriško ulico spet zavijemo desno v BTC Citypark, kjer je naš cilj.

Številne znamenitosti, ki jih bomo lahko spoznali na poti, kot so že omenjeni muzej, Plečnikova cerkev v Črni vasi, Podpeško jezero, ostaline viadukta v Borovnici, ostaline kolišč, Cankarjeva Vrhnika, so zadosten razlog, da traso Barjanke prekolesarimo kadarkoli.

Zapisala: Alenka KupiKolo.si

Junij 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Maraton FRANJA – Mali maraton 97 km

banner-kolesarskih-poti-velika-franja
  • Trasa

    Izhodišče in cilj BTC City Ljubljana – pot poteka po prometnih cestah

    Potek Lj-BTC Citypark – Dolgi most – Dobrova – Horjul – Vrzdenec – Suhi dol – Lučine – Gorenja vas – Škofja Loka – Zbilje – Vodice – Povodje – Tacen – Črnuče – Lj-BTC Citypark

    Pozor za leto 2021: Zaradi cestnih del zaključek poteka Povodje – Gameljne – Črnuče – Lj-BTC Citypark

  • Razdalja

    97 km

  • Čas vožnje

    najmanj 2,5 ure in več

  • Težavnostna stopnja

    3/5 –  zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 750 m

  • Najvišja nadmorska višina

    677 m.n.v.

  • Največja strmina

    9 %

  • Najdaljši klanec

    8,3 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno kolo

Opis poti

Pot začnemo v nakupovalnem središču BTC Citypark v četrtni skupnosti Ljubljana-Jarše, kjer je tudi možno parkirati. Iz BTC-ja zavijemo levo na Šmartinsko cesto, nato levo na Kajuhovo ulico, nadaljujemo po Litijski cesti, Poljanski cesti, zavijemo levo na Roško cesto in nadaljujemo do Karlovškega mostu, kjer zavijemo desno na Karlovško cesto, nato po Zoisovi, Aškerčevi cesti, s katere zavijemo levo in nadaljujemo po Tržaški cesti.

Ta začetni del lahko po želji tudi spremenimo in se na traso priključimo nekje vzdolž Tržaške ceste ali pa pot začnemo z Dolgega mostu, kjer je tudi možno parkirati.

Po kakšnem kilometru od parkirišča na Dolgem mostu trasa zavije desno skozi Kozarje in Dobrovo proti Horjulu. Na Vrzdencu se začne cca 8 kilometrski klanec s 5 % povprečnim naklonom, največji naklon doseže do 9%. Z vrha, s Suhega dola se pot spusti skozi Lučine do Gorenje vasi, kjer se priključi na traso Velikega maratona. V Gorenji vasi, kjer na Maratonu običajno stoji okrepčilna postaja, se lahko tudi mi malo spočijemo, sploh, če na vrhu nismo naredili postanka.

Čaka nas pot po Poljanski dolini proti Škofji Loki, kjer skoraj vedno piha čelni veter. Takole je letos Poljanska dolina pozdravila kolesarje. Vsi so jo prevozili, udeleženci Velike, Male Franje, pa tudi Dirke po Sloveniji, ki je zadnjo etapo začela ravno tako v BTC-ju.

kolesarske-poti-kupikolo-velika-franja

Pred Škofja Loko moramo biti pazljivi. Na krožišču, v drugem izvozu, zavijemo v smeri Podpulfrca. Cesta nas pripelje do starega mestnega jedra in se tik pred centrom zelo zoži, zavije ostro desno, po kratkem strmem spustu pa ostro levo.

kolesarske-poti-kupikolo-velika-franja

Nadaljujemo v smeri Ljubljana do Jeprce, kjer ne sledimo tabli Ljubljana, pač pa se spustimo naravnost v podvoz in nato zavijemo desno. Prek Zbilj prispemo do Vodic, kjer zavijemo desno proti Šmartnemu.

Standardna trasa od Šmartnega naprej poteka skozi Tacen, po Nemški do Dunajske ceste, kjer zavijemo desno proti centru. Po Dunajski cesti nadaljujemo do križišča z Dimičevo ulico, kjer zavijemo levo do Kranjčeve ulice, po kateri nadaljujemo do krožišča Žale in naprej po Pokopališki cesti do Šmartinske ceste, ki nas pripelje nazaj v BTC Citypark, kjer se Maraton in zato tudi naša pot zaključi.

Letošnja (2021) različica trase je v zaključku zaradi cestnih del malce spremenjena. V Povodju, preden bi sicer prevozili nadvoz nad avtocesto in krenili proti Šmartnemu ter naprej proti Tacnu, zavijemo levo v Gameljne. Na tem delu prevozimo tudi cca 1 kilometrski makadamski odsek in nadaljujemo skozi Zg. in Sp. Gameljne. Cesta se rahlo vzpenja in se pred mostom čez Savo priključi na Dunajsko cesto. Zavijemo desno, prečkamo most in nadaljujemo proti centru. Po Dunajski cesti prispemo do križišča z Dimičevo ulico, kjer zavijemo levo do Kranjčeve ulice, po kateri nadaljujemo do krožišča Žale, naprej po Pokopališki cesti do Šmartinske ceste in nazaj v BTC Citypark, kjer se Maraton in zato tudi naša pot zaključi.

Zapisala: Alenka KupiKolo.si

Junij 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Maraton FRANJA – Veliki maraton 156 km

banner-kolesarskih-poti-velika-franja
  • Trasa

    Izhodišče in cilj BTC City Ljubljana – pot poteka po prometnih cestah

    Potek Lj-BTC Citypark – Vrhnika – Logatec – Godovič – Idrija – Cerkno – Kladje – Sovodenj – Trebija – Gorenja vas – Škofja Loka – Zbilje – Vodice – Povodje – Tacen – Črnuče – Lj-BTC Citypark

    Pozor za leto 2021: Zaradi cestnih del zaključek poteka Povodje – Gameljne – Črnuče – Lj-BTC Citypark

  • Razdalja

    156 km

  • Čas vožnje

    najmanj 3,5 ure in več

  • Težavnostna stopnja

    4/5 –  zelo zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 1.250 m

    Vzpon na vrhniški klanec: višinska razlika 180 m, povp. naklon 3,7 %, največji 7 %, dolžina 5,1 km

    Vzpon na Kladje: višinska razlika 434 m, povp. naklon 6,6 %, največji 10 %, dolžina 6,7 km

  • Najvišja nadmorska višina

    775 m.n.v.

  • Največja strmina

    10 %

  • Najdaljši klanec

    6,7 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno kolo

Opis poti

Pot začnemo v nakupovalnem središču BTC Citypark v četrtni skupnosti Ljubljana-Jarše, kjer je tudi možno parkirati. Iz BTC-ja zavijemo levo na Šmartinsko cesto, nato levo na Kajuhovo ulico, nadaljujemo po Litijski cesti, Poljanski cesti, zavijemo levo na Roško cesto in nadaljujemo do Karlovškega mostu, kjer zavijemo desno na Karlovško cesto, nato po Zoisovi in Aškerčevi cesti, s katere zavijemo levo in nadaljujemo po Tržaški cesti.

Ta začetni del lahko po želji tudi spremenimo in se na traso priključimo nekje vzdolž Tržaške ceste ali pa pot začnemo z Dolgega mostu, kjer je tudi možno parkirati.

Nadaljujemo po Tržaški cesti skozi Brezovico do Vrhnike, kjer se cesta začne vzpenjati. Prevozimo cca 5 kilometrski vrhniški klanec z zmernim naklonom, ki se pretežni čas giblje okoli 5%. Pot nas vodi do Logatca in Kalc, kjer zavijemo desno proti Godoviču. Cesta se še naprej rahlo vzpenja, iz Godoviča pa sledi nevaren spust proti Idriji in Želinu, kjer zavijemo desno proti Cerknemu.

V Cerknem na Maratonu Franja običajno stoji okrepčevalnica, zato se tudi mi malce spočijemo in okrepčamo, kajti sledi najtežji del na celotni trasi, vzpon na Kladje. Z vrha Kladja se trasa spusti preko Sovodnja do Trebije. Na tem spustu velja biti pazljiv, zaradi slabe podlage je to najnevarnejši del poti.

V Trebiji zavijemo levo proti Gorenji vasi. Za nami je najtežji del poti, zato se po potrebi ustavimo in spočijemo. Čaka nas pot po Poljanski dolini proti Škofji Loki, kjer skoraj vedno piha čelni veter. Takole je letos Poljanska dolina pozdravila kolesarje. Vsi so jo prevozili, udeleženci Velike, Male Franje, pa tudi Dirke po Sloveniji, ki je zadnjo etapo začela ravno tako v BTC-ju.

kolesarske-poti-kupikolo-velika-franja

Pred Škofja Loko moramo biti pazljivi. Na krožišču, v drugem izvozu, zavijemo v smeri Podpulfrca. Cesta nas pripelje do starega mestnega jedra in se tik pred centrom zelo zoži, zavije ostro desno, po kratkem strmem spustu pa ostro levo.

kolesarske-poti-kupikolo-velika-franja

Nadaljujemo v smeri Ljubljana do Jeprce, kjer ne sledimo tabli Ljubljana, pač pa se spustimo naravnost v podvoz in nato zavijemo desno. Prek Zbilj prispemo do Vodic, kjer zavijemo desno proti Šmartnemu.

Standardna trasa od Šmartnega naprej poteka skozi Tacen, po Nemški do Dunajske ceste, kjer zavijemo desno proti centru. Po Dunajski cesti nadaljujemo do križišča z Dimičevo ulico, kjer zavijemo levo do Kranjčeve ulice, po kateri nadaljujemo do krožišča Žale in naprej po Pokopališki cesti do Šmartinske ceste, ki nas pripelje nazaj v BTC Citypark, kjer se Maraton in zato tudi naša pot zaključi.

Letošnja (2021) različica trase je v zaključku zaradi cestnih del malce spremenjena. V Povodju, preden bi sicer prevozili nadvoz nad avtocesto in krenili proti Šmartnemu ter naprej proti Tacnu, zavijemo levo v Gameljne. Na tem delu prevozimo tudi cca 1 kilometrski makadamski odsek in nadaljujemo skozi Zg. in Sp. Gameljne. Cesta se rahlo vzpenja in se pred mostom čez Savo priključi na Dunajsko cesto. Zavijemo desno, prečkamo most in nadaljujemo proti centru. Po Dunajski cesti prispemo do križišča z Dimičevo ulico, kjer zavijemo levo do Kranjčeve ulice, po kateri nadaljujemo do krožišča Žale, naprej po Pokopališki cesti do Šmartinske ceste in nazaj v BTC Citypark, kjer se Maraton in zato tudi naša pot zaključi.

Zapisala: Alenka KupiKolo.si

Junij 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Ljubljana-Rudnik – Turjak – Grosuplje – Pance – Ljubljana-Rudnik

banner-kolesarskih-poti_turjak-grosuplje
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Ljubljana-Rudnik – pot poteka po prometnih cestah

    Potek Lj-Rudnik – Škofljica – Pijava Gorica – Želimlje – Turjak – Gradež – Škocjan – Male in Velike Lipljene – Ponova vas – Grosuplje – Velika Stara vas – Dole pri Polici – Pance – Podlipoglav – Sadinja vas – Bizovik – Spodnja Hrušica – Štepanja vas – Lj-Rudnik

  • Razdalja

    62 km

  • Čas vožnje

    2,5 ur

  • Težavnostna stopnja

    3/5 –  zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 646 m, spust 655 m

  • Najvišja nadmorska višina

    565 m.n.v.

  • Največja strmina

    10%

  • Najdaljši klanec

    3 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno, lahko tudi treking kolo

Opis poti

Najbolje je začeti na Rudniku, še posebej, če nismo iz Ljubljane, bomo v Nakupovalnem središču Rudnik lahko našli prosto parkirno mesto. Tudi za Ljubljančane, ki smo doma popolnoma na drugem koncu, pa se nam ne da voziti skozi mestno središče, je to prikladno izhodišče.

Pot začnemo na Cvetkovi ulici (za trgovino Hofer), ki poteka vzporedno z Dolenjsko cesto in se na koncu ulice priključi na kolesarsko stezo. Po cca 2 kilometrih se asfalt konča, zato prečkamo železniške tire in vožnjo do Škofljice nadaljujemo po Dolenjski cesti, mimo obeh odcepov za Grosuplje in Šmarje-Sap in se rahlo desno usmerimo proti Kočevju. Na otoku zapeljemo v drugi izvoz, po cca 3,5 kilometrih zavijemo desno proti Želimljam. Za nami je najbolj prometni odsek poti, od tu nadaljujemo po bolj mirnih cestah in čaka nas prijetna vožnja.

kolesarske-poti-kupikolo-si-križišče-želimlje

V Želimljah je pred več kot 100 leti župnikoval Fran Saleški Finžgar in tukaj tudi napisal svoj znani roman Pod svobodnim soncem. Danes, v okviru Zavoda sv. Frančiška Saleškega, tu deluje zelo uspešna Gimnazija Želimlje, ki je prva zasebna šola v samostojni Sloveniji.

Po cca 8 kilometrih več ali manj ravninske vožnje preko Želimelj do Turjaka, sledimo oznakam za kolo, ki nas vodijo levo v hrib. Turjak je naselje vrh cca 3 kilometrskega turjaškega klanca z max naklonom 9%, znano po istoimenskem srednjeveškem gradu, ki naj bi nastal že v 10. stoletju. Tu naredimo kratek postanek. Ena od njegovih arhitekturnih značilnosti je najobsežnejša okrogla bastija (stolp) v Sloveniji. Na gradu sta našla zatočišče v času, ko sta prvič prevajala Sveto pismo v slovenski jezik, tudi slovenska protestantska voditelja Primož Trubar in Jurij Dalmatin.

kolesarske-poti-kupikolo-si-grad-turjak

Vožnjo nato nadaljujemo desno skozi vas Turjak. Na koncu, pri velikem poslopju, v katerem je trgovina, pošta, gasilni dom in gostišče, prečkamo magistralno cesto proti Kočevju in takoj zavijemo desno v smeri Grosuplja, v hrib, skozi vas Gradež, kjer tudi dosežemo najvišjo točke naše poti.

kolesarske-poti-kupikolo-si-8

Nadaljujemo s spustom skozi Škocjan, Velike Lipljene do odcepa za Grosuplje. Spuščamo se vse do Male vasi, nadaljujemo skozi Ponovo vas in mimo obrtne cone. Ko prispemo v Grosuplje, na križišču zavijemo desno in po Župančičevi cesti peljemo naravnost do krožišča, kjer na drugem izvozu zavijemo levo proti centru mesta.

Sledimo oznakam za avtocesto Ljubljana in Novo mesto, zato na prvem odcepu zavijemo desno. Po Ljubljanski cesti pripeljemo do krožišča, kjer v drugem izvozu nadaljujemo naravnost v smeri Police in Perovega, prevozimo nadvoz nad avtocesto in pred tablo za konec vasi Velika Stara vas zavijemo levo v hrib. Trenutno so tukaj gradbiščne zapore.

kolesarske-poti-kupikolo-si-velike-dole

Držimo se leve in pot nas pripelje do vasi Dole pri Polici. Čaka nas cca 2,5 kilometra vzpona z do 10 % strmine, ki nas pripelje na Pance. Sledi spust na drugo stran, skozi Podlipoglav in Sadinjo vas proti Ljubljani. Malce pred Litijsko cesto zavijemo levo in se z vožnjo skozi Sostro in Bizovik izognemo zelo prometni Litijski cesti. Na koncu se po Hruševski cesti pripeljemo do Litijske ceste, zavijemo levo in po cca 1 kilometru zavijemo levo na Hradeckega cesto.

Na krožišču tik pred Dolenjsko cesto imamo dve možnosti:

  • V prvem izvozu zavijemo desno na Ižansko cesto v podvoz in se mimo Botaničnega vrta pripeljemo do križišča, kjer zavijemo levo na Jurčkovo cesto, ki vodi nazaj v Nakupovalno središče Rudnik.
  • Ali
  • V drugem izvozu nadaljujemo do Dolenjske ceste, jo prečkamo, z nje zavijemo desno v Orlovo ulico, na prvem odcepu levo v ulico Ob dolenjski železnici, desno v Peruzzijevo ulico in se Jurčkovi cesti priključimo tik pred Nakupovalnim središčem Rudnik.

Zapisala: Alenka kupikolo.si

Foto in GPX: Samir kupikolo.si

junij 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija