Pot začnemo s severnega obrobja Ljubljane. Od Gostilnice Kaval zavijemo levo na Tacensko cesto v smeri Šmarne gore. Za mostom čez reko Savo se držimo desno, v Šmartnem pod Šmarno Goro zavijemo levo v krajši klanec. Prevozimo nadvoz nad gorenjsko avtocesto in prek Skaručne nadaljujemo do Vodic. V jasnih dneh nas na obzorju spremljajo gorski stražarji. Vidimo Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, če obrnemo glavo, pa še Julijce s Triglavom. Namenjeni smo v Cerklje na Gorenjskem. Prevozili bomo traso Državnega prvenstva v cestnem kolesarstvu 2020, na katerem je z neverjetnim šprintom v klanec slavil Primož Roglič, pred Tadejem Pogačarjem.
V Vodicah, na semaforiziranem križišču, nadaljujemo naravnost v cca 500 m klanec, z max 7 odstotnim naklonom. Na ravnici zavijemo desno proti Lahovčam, prečkamo glavno cesto št.104 Mengeš-Kranj, nadaljujemo po ravnici do Zaloga, kjer zavijemo levo in takoj, pred cerkvijo, desno proti Glinjam. V Cerkljah na Gorenjskem, v križišču pri cerkvi, zavijemo desno proti Krvavcu. Pri gostilnici in piceriji Pod Jenkovo Lipo smo prispeli na začetek trase. Ustavimo in obrnemo kolo v smer, iz katere smo prišli in začnemo. Do tu smo naredili 21,5 km.
V Cerkljah zapeljemo okoli krožišča z umetelno izdelanimi čebelami in čebeljimi panji. V drugem izvozu zapeljemo proti Pšenični Polici in Zalogu. Na Klancu, rojstnem kraju Tadeja Pogačarja, zavijemo desno, čez polje, nato levo proti Komendi. Obvozimo krožišče v središču Komende, na drugem izvozu nadaljujemo naravnost, čez 500m v naslednjem krožišču zapeljemo v smeri Podboršta in Komendske Dobrave. Ko na levi peljemo mimo najnižje ležečega Planinskega doma pri nas, se začne cesta rahlo vzpenjati. Sledi prijetna vožnja v hladu dreves in vzpon prot Komendski Dobravi, ki na koncu doseže 8 odstotkov. Sledita še dva krajša vzpona proti Cerkljanski Dobravi. Pred Zalogom zavijemo desno proti Glinjam. Nadaljujemo v Šmartno, desno v Poženik, pri znamenju desno proti Pšati, do vasi Grad. Tu bi morali za zaključek celotnega kroga zaviti levo proti izhodišču, a lahko zanemarimo teh nekaj sto metrov. Tekmovalci so pred zaključnim vzponom na Ambrož pod Krvavcem prevozili 7 takih krogov, dolgih 19,7 km, tekmovalke pa 3.
V Gradu torej zavijemo desno, čez cca 500 m smo pri odcepu za Šenturško Goro in Ambrož pod Krvavcem. Zavijemo desno in 8 kilometerski zaključni vzpon se začne. Cesta se kar naenkrat s 4 odstotnega naklona postavi pokonci, do 12 odstotnega in vztraja. Očitno ne bo lahko, a je vredno. To je eden najzahtevnejših klancev v Sloveniji, pred njega kolesarji uvrščajo le vzpon na Mangartsko sedlo. Oba sta izziv za vsakega dobrega hribolazca na cestnem kolesu, želja pa prav vseh, tudi tistih, ki na vzponih niso najboljši. Celotni vzpon do planine Jezerca sicer šteje skoraj 12 km, a trasa državnega prvenstva se je zaključila po dobrih osmih km, na parkirišču Turistične kmetije Pr’ Ambružarju.
Prvi kilometri so naporni, 12 odstotni naklon popusti šele po skoraj treh kilometrih. Na odcepu za Šenturško goro zavijemo levo, strmina počasi popusti in ko pridemo iz gozda, sledi odrešujoča ravnica. Na desnem ovinku se cesta spet vzpne, a nam delo olajša prelepo okolje. Že pobočje, po katerem se vije cesta, je čudovito. Deluje mirno in svobodno. Razgledi v dolino, proti Kranju in proti Ljubljani, pa poplačajo ves trud.
Po osmih kilometrih zavijemo desno na parkirišče Pr’ Ambružarju in smo na cilju. Do tu smo se dvignili, skupno s krajšimi vzponi na ravnini, za 962 m, na nadmorsko višino 1083 m. Pred spustom v dolino se malo odpočijemo. Na vznožju zavijemo proti Cerkljam, kjer na otoku zavijemo proti Pšenični Polici, do Zaloga, desno proti Lahovčam, spet prečkamo glavno cesto 104. Nadaljujemo med polji, zavijemo levo proti Vodicam, kjer na semaforiziranem križišču nadaljujemo naravnost, prek Skaručne proti Ljubljani.
Ko prečkamo most čez Savo, smo od izhodišča oddaljeni le še 1 km. Če ste parkirali pri Gostilnici Kaval, se za konec nagradite. Eno najbolj priljubljenih gostišč v Ljubljani slovi po dobri hrani, izvrstnih slaščicah in prijetnem ambientu. Dober tek! Zasluženo.
Imamo pa še dve možnosti:
Prva: Po postanku Pr’ Ambružarju nadaljujemo še slabih 4 km do planine Jezerca. Takoj po startu sledi najbolj strmi del trase, tudi 16 odstotkov. Kasneje se nas strmina usmili, do konca moramo premagati cca 3 km 7-8 odstotnega klanca, na nadmorsko višino 1.413 metrov. Prikolesarimo skoraj do smučišč na Kriški planini, kjer se asfalt konča.
Druga: Če nismo dovolj dobro pripravljeni za tako zahteven vzpon, lahko pri odcepu za Ambrož pod Krvavcem nadaljujemo v smeri proti spodnji postaji gondolske žičnice na Krvavec. Tudi ta vzpon ni ravno nedolžen, a bistveno krajši. V manj kot 3 kilometrih premagamo dodatnih 180 m.n.v. Od odcepa se vzpon stopnjuje, začenši s 5 odstotki, nato vztraja pri 9 tih, zadnjih 800 metrov pri 12tih, občasno tudi 15tih odstotkih.
Karkoli se boste odločili, boste lahko zadovoljni s seboj, zelooo zadovoljni.
Progo prevozila: Alenka
Zapisano: Julij 2020