Močvirska kolesarska pot (MKP)

Naziv: Turistično informativni center Slovenska Bistrica
Naslov: Trg svobode 17, 2310 Slovenska Bistrica
Telefon: +386 (0)2 84 30 810, +386 (0)41 735 588
Fax: +386 (0)2 84 30 247
Email: ti.center@amis.net
www: http://www.tic-sb.si, http://www.hiking-biking.net
Trajanje: 2-3 ure
Priporočen čas: marec-oktober
Zahtevnost poti: Srednje zahtevna povezava, ki poteka večinoma po asfaltiranih lokalnih cestah; primerna je za turistično rekreativno kolesarjenje.
Dolžina poti: 36 km

Zavrtite pedala po močvirski ali ravninski kolesarski poti, ki poteka od Slovenske Bistrice, skozi Laporje, mimo Studenic, v Makole ter preko Štatenberga in Ložnice pri Makolah nazaj v Slovensko Bistrico. Možnih je več različic poti.

Pot začnemo …

… pred Gradom Slovenska Bistrica ali na Trgu svobode, kjer po Kolodvorski cesti zavijemo čez nadvoz avtoceste.

Nadaljujemo …

… po ravnini do znamenite gostilne in kmetije Napast, kjer si lahko prvič odpočijemo ali celo zajahamo konje. Nadaljujemo do Laporja, kjer se cesta po nekaj serpentinah dvigne nad dolino, odkoder se ponuja čudovit razgled na Dravsko polje. Po klancu mimo kapele sv. Urbana se spustimo do glavne ceste. Za prvim ovinkom že zagledamo znameniti samostan Studenice. Pot nadaljujemo proti Makolam. Ovinkasta cesta ob strugi Dravinje nas pripelje skozi vas Globoko, kjer se levo na hribu dviga dvorec Štatenberg.

Če se odločimo za obisk dvorca, se po ogledu spustimo nazaj na glavno cesto ali po grebenu nadaljujemo po vinski cesti do Kočnega, kamor lahko pridemo tudi po “dolinski” različici skozi Pečke in Ložnico pri Makolah. Do Slovenske Bistrice je samo še 9 km poti po ravnem.

Zemljevid: Brezplačna kolesarska karta Pohorje v PDF formatu, oznaka MKP.

Ključne zanimivosti na poti:

Grad Slovenska Bistrica z Grasslovim stolpom in gabrovim drevoredom v grajskem parku,
cerkev Marija sedem žalosti,
cerkev sv. Jerneja in cerkev sv. Jožefa,
škofijska vinska klet,
cerkev sv. Filipa in Jakoba v Laporju,
cerkev sv. Lucije v Križeči vasi,
samostanski kompleks v Studenicah,
cerkev sv. Treh kraljev in vaška arhitektura Studenic,
dolina reke Dravinje,
Makole s cerkvijo sv. Andreja,
Jama Belojača,
dvorec Štatenberg z okolico in ribnikom,
cerkev sv. Egidija v Kočnem pri Laporju in
Kmetija Napast – možnost jahanja.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC MARIBOR

VIR: BIKEMARIBOR.SI

Iz Maribora na Pohorje (0:1)

Naziv: Turistično informacijski center Maribor
Naslov: Partizanska cesta 6a, 2000 Maribor
Telefon: +386 (0)2 23 46 611
Fax: +386 (0)2 23 46 613
Email: tic@maribor.si
www: http://www.hiking-biking.com/
Zahtevnost poti: Srednje zahtevna pot; vzpon poteka po gozdnih cestah, spust pa po asfaltiranih lokalnih cestah. Primerna je za rekreativne gorske kolesarje. Pot je na terenu označena.
Dolžina poti: 32 km
Glavni del kolesarske poti po skrajnem vzhodnem delu Pohorja poteka po dveh med gorskimi kolesarji najbolj priljubljenih dostopih iz doline do hotela Bellevue, kjer se nahaja tudi zgornja postaja gondolske žičnice Pohorska vzpenjača.

Do hotela se povzpnete po gozdni cesti iz Rožne doline mimo Kordeka. V dolino pa se spustite po gozdni cesti do Pohorskega dvora. Kolesarite pretežno po gozdnih cestah. Pri hotelu Bellevue ter s Trikotne jase nad Snežnim stadionom se lahko naužijete razgleda na Maribor, Dravsko dolino, Dravsko polje ter Slovenske gorice.

Zemljevid: Brezplačna kolesarska karta S kolesom po Mariboru in okolici v PDF formatu, oznaka 0:1.

Prikaz poti na zemljevidu s programom Google Earth.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC MARIBOR

VIR: BIKEMARIBOR.SI

Dovška Rožca – Sončna planina nad Dovjem

Pot po kolesarski stezi začnemo iz Kranjske Gore v smeri Mojstrane. Nad Mojstrano, na nasprotnem, levem bregu reke Save Dolinke, leži lepa, s soncem obsijana vasica Dovje, kamor se napotimo s kolesarske trase. Nadaljujemo mimo Aljaževega hrama, kjer se pot strmo vzpne, nato pa na prvem križišču zavijemo desno v središče vasi. Pot nadaljujemo proti vzhodu, mimo Hiše Pr`Katr, in sledimo planinskim oznakam za Dovško Babo. Cesta se postopoma vzpenja do prvega križišča, kjer zavijemo desno v smeri Dovške Babe. Po nekaj kilometrih lagodnega vzpona zavijemo pri naslednjem križišču levo, ponovno v smeri Dovške Babe. Razgledov ni veliko, saj se vozimo po gozdu, a jih zaradi popolnega osredotočenja na vzpon niti ne pogrešamo. Za vse to smo nagrajeni, ko prikolesarimo na planino Dovška Rožca, kjer stoji koča. Omeniti moramo zadnjih 100 metrov vzpona, ki so rahlo napornejši in jih lahko tudi prepešačimo, če ne gre drugače. Pri koči si naberemo moči za spust in uživamo v edinstvenem razgledu na mogočno Mežaklo, Karavanke in nasproti ležeče Julijske Alpe. Če nam je ostalo še kaj moči, se lahko peš povzpnemo še na Dovško Babo, ki je 200 višinskih metrov višje. Tam se nam odpre pogled na sever v sosednjo Avstrijo. Spust poteka po smeri vzpona. Zaradi strmih, peščenih in drsečih odsekov bodimo še posebno previdni.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko Mojstrana, 651 m n. m.
Vmesna točka 3: Odcep proti Ravnam, 1.070 m n. m.
Končna točka: Planina Dovška Rožca, 1.640 m n. m.
Dolžina poti: 22.600 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Dovje, Jesenice – Skozi sončne in razgledne rovte

Dolina med Dovjem in Jesenicami se že precej razširi in na eni strani meče senco nanjo mogočna Mežakla, na drugi pa se na soncu nastavljajo pobočja Karavank, skozi katera pelje lepa gozdna cesta, ki povezuje Dovje z Jesenicami. Do Mojstrane in Dovjega gremo po kolesarski trasi in nato levo čez glavno cesto na Dovje. Za vasjo Dovje se v lahnem vzponu peljemo po lepi gozdni cesti. Ta del je enak kot v kasneje opisani turi do Dovške Rožce, le da gremo na križišču desno proti Plavškemu Rovtu. Čaka nas še malo vzpona do prevala Čez Visoke, nato pa se počasi začnemo spuščati proti Jesenicam. Gozd, ki ga je kar nekaj na naši poti, prekinjajo sončni rovti, s katerih se odpirajo razgledi na vse strani. Tako kolesarimo, dokler se svet ne razširi v široki dolini pod Golico, kjer leži še zadnji od rovt, idilični Plavški Rovt, za katerim nas strm spust pripelje na Jesenice. Če smo začeli s kolesarjenjem v Kranjski Gori, potem nas čaka še kar nekaj kilometrov do doma. Najbolje se je vrniti po poti ob desnem bregu Save Dolinke, do katere pridemo čez most in skozi podvoz pod avtocesto do gozdnatega pobočja, kjer zavijemo desno in nadaljujemo vzporedno z avtocesto proti Kranjski Gori.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko Mojstrana, 651 m n. m.
Vmesna točka 3: Prelaz Čez Visoke, 1.216 m n. m.
Končna točka: Križišče pri restavraciji Ejga na Jesenicah, 571 m n. m.
Dolžina poti: 31.000 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Belca – Pravljično divji svet hudournikov

Skoraj neverjetno je, kako je lahko tako slikovita dolina med Mojstrano in Gozdom Martuljkom tako slabo znana. Po svojih lepotah se lahko primerja s katero koli drugo dolino, poleg tega pa so dolga leta hudourniških delovanj naredila svoje in dala dolini nekakšen divji, skoraj romantičen, če ne že kar pravljični videz, ki spominja na pokrajino iz »Gospodarja prstanov«. Iz Kranjske Gore se odpravimo proti Jesenicam in malo pred Mojstrano, pri Podkužah, zavijemo levo na avtomobilsko cesto, se peljemo nekaj deset metrov levo po cesti in zapeljemo na lepo gozdno cesto, ki se odcepi desno navkreber. Takoj smo v samoti gozda in po tunelu se dolina še zoži. Pred tem uživamo v lepem pogledu na Belco, ki leži pod stopničastim skalnatim pobočjem, imenovanim Štenge. Cesta je lepo vzdrževana in na trenutke zelo strma, vendar nas zanimivi pogledi na grape okoli nas, na ostre in strme stene, mimo katerih se peljemo, na strmo piramido Kepe desno od nas, odvrne od misli na strm klanec. Za trud smo poplačani s potjo, na koncu katere se nam odpre pogled še na severno stran Karavank, saj smo dosegli njihov vrh, greben, po katerem poteka državna meja. Vrnitev je po isti poti in tu pazimo, da na kamniti cesti zaradi strmine ne dosegamo prevelike hitrosti, ki je lahko usodna pri zdrsu gum na peščeni podlagi.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Podkuže, 618 m n. m.
Končna točka: Sedlič, 1.438 m n. m.
Dolžina poti: 18.500 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Srednji Vrh – Razgledišče nad Gozdom Martuljkom

Nad Gozdom Martuljkom se na gozdnatih pobočjih Karavank, dobrih 200 metrov nad dolino Save Dolinke, odpre travnata ploščad, na kateri so raztresene domačije Srednjega Vrha. Polico, s katere se odpira eden najlepših razgledov na naše gore, na Martuljkovo ali Špikovo skupino, so ustvarili ledeniki.
Iz Kranjske Gore gremo po kolesarski trasi do Gozda Martuljka, kjer zavijemo levo in se nato po ozki asfaltirani cesti vzpenjamo proti Srednjemu Vrhu. Ostri ovinki premagujejo skoraj navpičen breg in v globini slišimo šumenje slapov potoka Jerman, ki iz Železnice po dolini mimo Srednjega Vrha priteče v Savo Dolinko. Po strmem vzponu smo nagrajeni s čudovitim razgledom na Martuljkovo skupino gora, ki se na nasprotnem koncu doline vzpenjajo v nebo. Zaradi izjemnega razgleda je najboljše izbrati jasen in sončen dan, saj le tako pridejo do izraza vse lepote gorske kulise. Če še nimamo dovolj vzpona in bi se radi še malo nadihali, se lahko potrudimo do Jureževe domačije, ki samotno leži na koncu kolovoza.
Vrnitev je po isti poti.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Končna točka: Jureževa kmetija, 1.028 m n. m.
Dolžina poti: 8.200 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Jureževa planina, Vošca, Železnica – Razgledna sončna pobočja nad Kranjsko Goro

Ena najbolj razglednih tur v okolici Kranjske Gore s prelepim pogledom na Julijske Alpe, ki nas vseskozi spremlja na naši poti. Za ta razgled se najprej potrudimo z vzponom iz Podkorena proti Korenskemu sedlu. Malo pred njim zavijemo desno na gozdno cesto, ki nas bo z zmernim naklonom vodila po južni strani zahodnega dela karavanškega grebena. Zaradi lepih pogledov na Julijce, ki se nam odprejo za Brvogami, kjer stoji televizijski stolp, nam bo kolesarjenje hitro minilo. Vseskozi prečimo z grapami razjedeno pobočje in opazujemo travnate pasove kranjskogorskih smučišč, ki se vzpenjajo proti vrhu Vitranca. Na Jureževi planini je levo odcep za Vošco, na katero se lahko vzpnemo brez kolesa, saj je za vožnjo neprimerna. Pogledamo še na koroško stran. Podoben razgled se nam obeta z Blekove planine, kamor lahko prikolesarimo in na katero vodi levi odcep malo kasneje, tik pred koncem našega vzpona. Ta se konča v dolini Železnica, po kateri priteče potok Jerman, ki mu lahko sledimo pri spustu v dolino. Spust je tehnično zahteven in primeren za izkušene kolesarje z dobro opremo. Za druge je bolje, da se vrnejo po isti poti.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Začetek gozdne ceste pod Poljano, 1.029 m n. m.
Končna točka: Železnica, 1.519 m n. m.
Dolžina poti: 15.700 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Tromeja

Začeli smo v Kranjski Gori in se po trasi nekdanje železnice, ki je nekoč povezovala Trbiž z Jesenicami in je sedaj urejena v sprehajalno / kolesarsko pot, pripeljali do ceste, ki pelje proti Planici in Tamarju. Večina sprehajalcev in kolesarjev zavije levo v Planico k skakalnicam in nordijskemu centru, mi pa gremo desno, prečkamo glavno cesto in se zapeljemo v Rateče, eno naših najbolj mrzlih vasi, saj ji posebna lega omogoča doseganje rekordov v nizkih zimskih temperaturah. Sledimo glavni cesti skozi vas, proti mejnemu prehodu, in na koncu vasi pri gostilni Šurc zavijemo desno na gozdno cesto. Ta se najprej vije med travniki, kjer se nam razgled še odpira, nato pa zavije v gozd, in od tu naprej bomo z razgledi prikrajšani vse do samega vrha. Prijeten klanec, ne prehud in ne prestrm, nas bo pripeljal do vrha, kjer bomo poplačani za trud. Sama cesta je prijetna in dokaj gladka. Pazimo le na razpotju, da gremo levo navkreber, sicer pa sledimo oznakam. Pomembno je, da uživamo in osvojeni vrh nam bo ta užitek še povečal s prekrasnimi razgledi na vse tri dežele. Od tu lahko desno spodaj opazimo Kočo
na Tromeji, kjer si lahko privoščimo zasluženo malico. Malo bolj strm kolovoz nas bo ob vlečnici pripeljal do nje. Pazimo pri spustu do koče. Čeprav je samo dobrih 50 metrov višinske razlike, je steza dokaj strma. Po malici se lahko vrnemo po isti poti ali pa na že omenjenem razpotju zavijemo levo in se v blagem klancu spuščamo do glavne ceste z mejnega prehoda Korensko sedlo. Ta nas pripelje nazaj v Kranjsko Goro.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Križišče pri nekdanji železniški postaji Podkoren, 836 m n. m.
Vmesna točka 2: Križišče pri nekdanji železniški postaji Rateče, 862 m n. m.
Vmesna točka 3: Tromeja – Peč, 1.508 m n. m.
Vmesna točka 4: Konec gozdne ceste pod Poljano, 1.029 m n. m.
Končna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Dolžina poti: 27.400 m.

 

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Krma – Najdaljša dolina pod Triglavom

V najdaljšo dolino pod Triglavom se odpravimo iz Mojstrane, do katere prikolesarimo po že dobro znani trasi nekdanje železnice, ki povezuje Kranjsko Goro z Jesenicami. V Mojstrani zapeljemo v smeri Bleda, saj lahko po tej poti, če imamo dovolj kondicije, prikolesarimo tudi do Bleda. Vendar imejmo v mislih tudi vrnitev domov. Pot lahko skrajšamo tudi tako, da izlet začnemo iz Mojstrane. Po vzponu na Kosmačev preval se desno odcepi cesta v še eno od treh dolin, v Kot, vendar pot poteka samo po gozdu.
Nadaljujemo do naslednjega prevala, kjer se odcepi cesta levo, v dolino Radovne, po kateri lahko pridemo do Bleda. Nekaj raztresenih kmetij označuje območje Zgornje Radovne, skozi katero se lahko potem vrnemo. Pot nadaljujemo mimo domačije Psnak, na naslednjem križišču zavijemo desno proti Krmi, na levi strani pa je cesta do Bleda. Nadaljujemo proti Krmi, ki se vije med stene gora. Podobno kot v Vratih, s kolesom ne moremo do samega konca, zato je naš cilj že prej, na Zasipski planini. Tu stoji planinski dom, ki nudi okrepčilo mnogim pohodnikom, ki se po tej poti odpravljajo v gore.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko Mojstrana, 651 m n. m.
Vmesna točka 3: Kosmačev preval, 844 m n. m.
Končna točka: Kovinarska koča v Krmi, 865 m n. m.
Dolžina poti: 22.200 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA

Vrata – Čisto pod severno steno Triglava

Podobno kot planiška dolina in dolina Pišnice v zgornjem delu Zgornjesavske doline vodijo od Mojstrane v osrčje gora tri, skoraj vzporedne doline – Vrata, Kot in Krma. Vse tri nas pripeljejo pod našo najvišjo goro, Triglav. Do Mojstrane prikolesarimo po kolesarski poti, ki povezuje Kranjsko Goro z Jesenicami. V Mojstrani zavijemo desno proti goram in po nekaj kilometrih na naši desni zaslišimo bobnenje slapu Peričnik, katerega voda pada preko 50 metrov v globino. Za njegov ogled moramo narediti nekaj korakov brez kolesa. Mimo slapu se sicer dokaj položna pot strmo vzpne, vendar za zelo kratek čas in potem nas zmeren vzpon pripelje do našega cilja. To je Aljažev dom, izhodišče in zbirališče planincev, ki se odpravljajo v okoliške gore. Tu se naše kolesarjenje konča, saj naprej do konca doline, do vznožja Triglava, vodi samo pešpot, ki se zaključi z razgledom na Triglavsko severno steno. Ob koncih tedna je v dolini lahko povečan promet, saj cesta omogoča dostop z avtomobili, kar marsikdo izkoristi in zato previdnost ni odveč. Na poti nazaj se lahko ustavimo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer se seznanimo z gorniško zgodovino in osvajanjem severne stene Triglava, do katere vodi dolina Vrata.

Začetna točka: Središče Kranjske Gore, 810 m n. m.
Vmesna točka 1: Mali Špik Gozd Martuljek, 744 m n. m.
Vmesna točka 2: Most čez reko Savo Dolinko – Mojstrana, 651 m n. m.
Vmesna točka 3: Koča pri Peričniku, 751 m n. m.
Končna točka: Aljažev dom, 1.010 m n. m.
Dolžina poti: 23.800 m.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: TIC KRANJSKA GORA