NADIŽA – KOBARID

V slikovitem Kobaridu poženemo svoja pedala v smeri vasi Svino. Do te vasi nas vodi krajši in blag vzpon, ki pa se kmalu konča. V omenjeni vasi krenemo desno in nadaljujemo do vasice, ki leži pod Matajurjem. Nato se v vasi Sužid držimo skrajno levo in tako zopet zapeljemo na stransko pot, ki povezuje našo naslednjo vas Robič. Tik pred vasjo se peljemo po usmeritvah za Breginj, vendar ne pozabimo zaviti levo skozi vas Kred. Tukaj lahko ocenimo našo pripravljenost in se na podlagi tega odločimo, ali bomo pot nadaljevali skozi vas Breginj in ob reki Nadiži nazaj ali pa se držimo desne strani, ki nas tako popelje do znamenitih Korit in kopališča v vasi Robič. Zaradi številnih tolmunov je pot čudovita in daje občutek umirjenosti ter mogočnosti. Cesta med vasjo Sužid in Svino nas popelje po sredini Kobariškega Blata do cilja.

Pokrajina te kolesarske ture je nekaj posebnega in na vsakem koraku ponuja svoje danosti in postreže s presenečenji. Pot poteka pretežno po Kobariškem Blatu, ki je ime dobilo po močvirnatem svetu, ta pa je bil kasneje izsušen. V zgodovini so na tem območju obratovali številni mlini. Pot očara z velikim številom živalskih in rastlinskih vrst, ki se tukaj nahajajo. Tukaj je potekala tudi železniška povezava med Kobaridom in Čedadom. Območje tako ponuja pravi raj za kolesarje in pohodnike, saj je veliko stranskih, makadamskih in kolovoznih poti. Svež gorski zrak in prečudovita reka Nadiža pa območju pričarajo pravi raj.

Dolžina: 16 km
Čas: 1,5 h

PO POTEH OKOLI KANINA

Kolesarska tura okoli Kanina je zelo zahtevna, zato jo priporočamo le najzahtevnejšim kolesarjem. Kolesarska trasa je zelo zanimiva, saj poteka po gorskih planotah slovenskega in italijanskega ozemlja. Pot poteka prek gorskih prelazov, kar še dodatno otežuje delo kolesarja na precej dolgi poti.

Pot se prične v Bovcu, skozi vas Žaga se odpeljemo v smeri Učja (Italija). Po daljšem klancu navzgor sledi nekaj spusta, ki se konča pri mejnem prehodu Slovenije z Italijo. Ko prečkamo mejo, se odpravimo proti vasi Učja (italijansko Uccea) in od tam po ozki asfaltni cesti navzdol po klancu do prelaza Krnica. (Sella Carnizzia – 1092 m). Do vasi Rezija (Val Resia) poteka strm klanec navzdol, nato zavijemo na levo stran, kjer se začnemo približevati glavni cesti za Videm in Trbiž (Udine in Tarvisio). Na glavni cesti zavijemo desno proti Trbižu in po dolini reke Bele pot nadaljujemo do vasi Kluže (Chiusaforte).
Tukaj zapustimo glavno prometno cesto in se obrnemo proti mostu čez reko Belo (rio Fella) in preko mostu nadaljujemo proti Snežnemu sedlu (Sella Nevea). Po nekaj ravninskih kilometrih se začne dvigovati strm klanec navzgor in tako po prevoženih serpentinah končno doseže vas in prelaz Snežno sedlo (Sella Nevea 1190m). S prelaza se spustimo navzdol mimo Rabeljskega jezera (Lago del Predil) po Jezerski dolini (val Rio del Lango) do križišča za Trbiž (Tarvisio) in Predel. Na tamkajšnjem križišču zavijemo desno do mejnega prehoda, ki se nahaja na prelazu Predel (1156m). Do startne točke v Bovcu nas loči samo še spust mimo vasi Log pod Mangartom.

Dolžina: 96 km
Čas: 12,5 h

S KOLESOM PO BOVŠKI OKOLICI

Kolesarska tura je namenjena predvsem družinam, saj se pot odvija na prečudoviti lokaciji s slikovito naravo in ostalimi danostmi, ki nam jih Bovec ponuja. Tura se začne v samem mestnem središču v Bovcu, od tam pa boste svoja kolesa lahko poganjali po prečudovitih ravnicah in poljih v okolici Bovca. Ob lahkotnem ritmu boste neizmerno uživali v lepoti gorskega sveta Julijskih Alp.

Dolžina: 7 km
Čas: 1 h

GORENJSKE KOLESARSKE LEPOTE

Kolesarska trasa na Gorenjskem je zelo zanimiva, saj se od Begunj vije naprej do romarskih Brezij. Cesta je malo prometna in tako kolesarju omogoča veliko varnosti. Pot je večinoma prekrita z asfaltom in ponuja izjemna doživetja. Iz Begunj gre cesta proti Tržiču, kjer stoji grad Kamen, in po pobočju Dobrče. Kolesarimo skozi zanimive vasice, sadovnjake in travnike, ki kolesarju pustijo lep spomin. V Zadnji vasi zavijemo desno po poti v vas, od koder se spustimo po slikoviti gozdni poti proti Peračici. Ena izmed možnosti je, da v Zadnji vasi svojo pot nadaljujete po asfaltirani cestni povezavi do vasi Laše, od koder se cesta nadaljuje vse do Brezij.

Dolžina: 18,5 km
Višinska razlika: 270 m

TURNA POT PO NANOŠKI PLANOTI

Pot se prične v Vipavi in se nadaljuje proti Podnanosu, mimo lovske koče Vojkovo in naprej do turistične kmetije Abram, od tam pa v Sanabor in skozi vas Vrhpolje nazaj v startno točko.

Iz Vipave proti Podnanosu se podamo po manj prometni cesti, ki se vije po ravninskem delu, iz Podnanosa nadaljujemo pot po Rebrnicah, kjer se začne cesta vzpenjati v klanec. Na poti nas tabla obvesti in na levo popelje proti Nanoški planoti. Pot se vztrajno dviguje po klancu mimo korit in tako kar hitro prekolesarimo nekaj sto metrov nadmorske višine. V smeri turistične kmetije Abram se zapeljemo mimo lovske koče Vojkovo. Pot nadaljujemo po prekrasnem okolju čez Ravnik, od tukaj pa se začne pot spuščati. Kmalu se pripeljemo v vas Sanabor, ki je znana po cerkvi svetega Danijela in ostankih iz prve svetovne vojne, ki se nahajajo na samem hribu. Ko se od tam odpravimo nazaj proti dolini, nas iz leve strani pričaka hudournik Bela, ki je kot nalašč za kratko osvežitev. Pot se še vedno spušča proti dolini in na hribu nad vasjo Vrhpolje se lahko ustavimo pri Teodozijevem križu, ki je bil postavljen v čast znameniti bitki med Teodozijem in Evgenijem. S tem pa smo tudi že bližje cilja, saj nas pot popelje skozi vas Vrhpolje in čudovite vinograde nazaj proti Vipavi.

Dolžina: 36,3 km
Čas: 2,5 h
Višinska razlika: 1036 m

TROJNI PRELAZ

Tovrstna kolesarska pot predstavlja izjemne napore, saj s svojimi več kot 100 kilometri dolžine in preko 2.000 metrov višinske razlike od kolesarja zahteva izkušenost, telesno in duševno pripravljenost na visokem nivoju. Zaradi lepot in dolgih spustov, ki jih pot ponuja, pa je zahtevnost trase nekoliko omiljena. Navadno se pot začne v Radovljici in se nato nadaljuje skozi Lancovo, Spodnjo Lipnico, Kamno Gorico vse do Krope. V Kropi se pripravimo na prvi vzpon na Jamnik, ki pa ni dolg in zelo strm. Pri cerkvi svetega Primoža lahko uživamo v izvrstnem razgledu in se naprej podamo v še bolj izvrsten spust vse do Železnikov. Po spustu sledi nekaj ravnine, ki se v vaseh Spodnja in Zgornja Sorica prelevi v 11 km dolg klanec na Soriško Planino, vendar nam ta postreže z izjemnim spustom vse do Bohinjske Bistrice. Iz Bohinjske Bistrice se po regionalni cesti podamo proti Bledu. V vasi Jereka se pot pripravlja na še zadnji vzpon in še zadnji prelaz. Mrzlo sedlo na Pokljuki dosežemo po dobrih 10 po klancu prevoženih kilometrih. Za tem nas čaka le še zadnji spust iz prelaza, ki se zaključi na Bledu, od koder nas do izhodiščne točke v Radovljici ločita zgolj dva kilometra.

Dolžina: 105 km
Čas: 9,5 h

SLOVITI VRŠIČ

Prelaz Vršič marsikomu predstavlja izziv. Zato je tudi toliko priljubljen med kolesarji. To pa ni edina njegova predispozicija. Lepota narave in vijugasta cesta sta pravi raj za ljubitelje kolesarstva. Iz Bovca se poženemo proti Predelu in Trenti, kjer zavijemo desno in se tako popeljemo mimo Kala Koritnice. Po dobrih 20 kilometrih kolesarjenja ob prečudoviti reki Soči pridemo do Trente, od koder se pot začne dvigovati proti vrhu prelaza Vršič. Strmino klanca nam nekoliko omilijo serpentine. Pot je zahtevna, vendar ob najvišji točki te kolesarske trase, ki leži na 1611 nadmorskih metrih, ponuja prvovrstno doživetje. Tukajšnje območje ponuja ogled reke Soče, njena korita ter izvir. V Trenti je muzej Triglavskega narodnega parka, lahko si ogledamo tudi botanični vrt Alpinum Juliana ter spomenik dr. Juliusa Kugya. Na vrhu se lahko odločimo za nadaljevanje poti mimo Ruske kapelice do Kranjske Gore ali pa preprosto vrnitev v Bovec na izhodiščno točko.

Dolžina: 62,5 km
Čas: 7,5 h

ČEZSOŠKA TURA

Tovrstna tura je primerna za izkušene in bolj pripravljene kolesarje, saj s svojo dolžino, ovirami, vzponi in spusti zahteva boljšo kondicijsko pripravljenost.
Pot se začne na mostu, ki prečka reko Sočo v vasi Log Čezsoški. Smernice nas vodijo vse do vasi Žaga, kjer spremenimo smer vožnje v desno, kar nas pripelje do mejnega prehoda Učja. Tam zavijemo na levo, kjer nas pričaka makadamska pot do Božice. Čez preval nas pripelje na Breginjsko stran, od tam sledimo označbam do grebena Stol. Mimo lovske koče in bivaka Hlek vodi prijeten spust, ki je strm in makadamski. Ta se nadaljuje vse do ceste, ki povezuje Kobarid in Bovec. Na levo poženemo svoja pedala proti vasi Trnovo, od koder kolesarimo vse do kampinga. Tam nas most čez Sočo popelje do vas Log Čezsoški, sledi pa pot na izhodiščno točko.

Dolžina: 56 km
Čas: 4,5 h

DOLINA PLAZU

Kolesarjenje po Bovškem ponuja veliko kolesarskih poti. V dolini plazu, v Logu pod Mangartom lahko doživimo prave čare pokrajine. Kolesarska trasa ni zahtevna, zato je primerna tudi za družine. Pri odcepu za Loško Koritnico, ki se nahaja v Logu pod Mangartom, poženemo svoja pedala po cesti, ki je asfaltirana in nas po slabem kilometru zapelje do elektrarne Koritnica. Sledi makadam in slikovita pot mimo pobočij, polnih grušča. Pot doseže svoj cilj ob vznožju, kjer se začne planinski vzpon na Kotovo sedlo oziroma sprehod na Koritniško planino. Skozi kratko, a ne preveč zahtevno, pot naletimo na osupljive in mogočne Loške stene Mangarta ter Jalovca.

Dolžina: 8,5 km
Čas: 1,5 h

POSTOJNSKA KOLESARSKA POT

Mesto Postojna slovi predvsem po mnogih jamah. Kolesarska pot je zasnovana tako, da nas vodi po prečudoviti okolici Postojne in čez pet najbolj poznanih jam v tukajšnji okolici. Pot lahko začnemo kjerkoli v okolici Postojne po lastni izbiri ter nadaljujemo proti svetovno znani Postojnski jami, kjer ne pozabimo tudi možnosti obiska le te in pa vožnje z vlakcem. Nato lahko pot nadaljujemo do prečudovite, a nekoliko krajše Otoške jame, sledi Jama pod Predmejskim gradom in pa povezavo skozi predor med Pivko in Črno jamo. Tisti z malo več nostalgije in zgodovinskim zanimanjem se podajte tudi do manjših cerkva, ki se razprostirajo po Postojnskem. Postojna ponuja veliko igrišč ter bazen, tako da je velika možnost popestritve športnega dneva oziroma programa.