Pot začnemo s severnega obrobja Ljubljane. Od Gostilnice Kaval zavijemo levo na Tacensko cesto v smeri Šmarne gore. Za mostom čez reko Savo se držimo desno, v Šmartnem pod Šmarno Goro zavijemo levo v krajši klanec. Prevozimo nadvoz nad gorenjsko avtocesto in po cca 5,5 km, na odcepu za Šinkov Turn in Vojsko, zavijemo desno med polja. Sledi ravnica, manj prometna cesta in tiha narava. V daljavi vidimo Kamniške planine, desno in levo pšenična in koruzna polja še čakajo na žetev. Z njih nas bodo v avgustovskih in septembrskih rosno svežih jutrih pozdravljale čaplje vseh barv. Bele, sive, rjave, tudi kakšna štorklja se bo pomešala mednje. Nemo stojijo vsaka sebi in v strniščih čakajo na plen. To so trenutki, ko smo globoko v sebi srečni, da smo kolesar, da bolj opazimo dogajanje v naravi, ki beži mimo nas, ko vrtimo pedala. Po ravnici, na drugem odcepu, zavijemo proti Šinkovem Turnu. Čaka nas hiter, približno 200 m klanec, ki pod vrhom doseže 9 odstotkov. 

V Kosezah zavijemo desno in pred Mengšem (pri Hidrotehnik Betonarna) prečkamo most čez Pšato in zavijemo levo proti Topolam in Suhadolam. V Mostah pri Petrolu prečkamo glavno cesto št.104 Mengeš-Kranj in čez cca 500 m zavijemo desno proti Podgorju in Kamniku. V Kamniku zapeljemo mimo dveh osnovnih šol in Športne hale na desni, prečkamo reko Kamniško Bistrico in zavijemo levo proti Centru. Na drugem semaforju še enkrat prečkamo reko in zavijemo levo v Mekinje. Tu ne sledimo tabli Kamniška Bistrica, ampak peljemo naravnost v hrib proti Mekinjskem samostanu. Kratek vzpon pred koncem doseže 8 odstotkov. Če zmoremo, bomo z njim najlažje opravili stoje. Pri samostanu se cesta poravna in zavije levo proti Zduši in Godiču. Uživajmo v ravnici, Kamniške Alpe so nam že bliže, v daljavi se kažejo obrisi kamnoloma. Krajši vzpon, krajši spust in smo pri mostu v Stranjah, kjer zavijemo desno. Od tu se cesta vzpenja, vmes malo popusti, pa spet vzpne, naklon doseže največ 6 odstotkov. 

V Stahovici zavijemo levo, v ledeniško dolino reke Kamniške Bistrice. Levo nas spremlja ena najbolj čistih rek v Sloveniji, desno bdi nad nami Velika planina, znana po planšarijah in dobrih sirih. Vdihnimo svež gorski zrak in uživajmo. To je zadnjih 8 km do izvira reke in Doma v Kamniški Bistrici, kjer se po želji lahko tudi okrepčamo. Dobra izbira so sirovi štruklji. Peljemo mimo kamnoloma, ki smo ga prej videli v daljavi. V njem že od leta 1934 pridobivajo kalcit in apnenec in lahko se nam zgodi, da bomo naleteli na zamolkle odjeke. Minirajo. V vročih dneh si približno na polovici tega odseka, na desni strani lahko dopolnimo zaloge z izvirsko vodo. Nalijmo si bistro hči kamniških planin, ki se poraja v nedrjih Velike planine. Nadaljujmo do izvira reke Kamniške Bistrice, ki je v nasprotju z gorskim okoljem, miren, skrivnosten, malce melanholičen. Posedimo kakšno minuto in si napolnimo dušo, saj reka zelo hitro spremeni svojo naravo.

Spust do Stahovice je za užitkarje. Zaradi nepreglednih ovinkov hitrostnih rekordov sicer ne bomo postavljali, lahko pa uživamo v tekoči vožnji in svežem pišu. A se po slabem kilometru splača ustaviti. Na desni strani si lahko ogledamo, kako ozko pot si je, v sotesko Predaselj, utrla reka. V to ledeniško dolino ne hodimo brez anorakov, kolesarskih telovnikov ipd., ker nas lahko tudi v najbolj vročih dneh preseneti hlad ali celo ploha. Dva dni se ne bomo ogreli, če nas prepiha do kosti.

Kamnik, ki velja kot dobro kolesarsko izhodišče za Celjsko (preko prelaza Kozjek) in Zgornjesavsko dolino (preko Černivca), je eno najlepših in najstarejših srednjeveških mest v Sloveniji. Zapeljimo skozi center, da si ga ogledamo. Na drugi strani mesta pa nadaljujemo v smeri, od koder smo prišli. Pred tablo konec Podgorja, zavijemo desno v krajši klanec, na Križ, ki doseže 6 odstotkov. Še naprej se držimo desno in nadaljujemo proti Komendi.

Levo kolesarimo mimo hipodroma Konjeniškega kluba Komenda z dolgoletno tradicijo. Na glavnem krožišču v Komendi, pod cerkvijo, zavijemo na drugem izvozu za Nasovče, čez kakšen kilometer desno za Klanec, čez polje in levo proti Zalogu. Pred Zalogom zavijemo levo proti Lahovčam, spet prečkamo glavno cesto 104, nadaljujemo med polji, zavijemo levo proti Vodicam, kjer na semaforiziranem križišču nadaljujemo naravnost, prek Skaručne proti Ljubljani. 

Ko prečkamo most čez Savo, smo od izhodišča oddaljeni le še 1 km. Če ste parkirali pri Gostilnici Kaval, se za konec nagradite. Eno najbolj priljubljenih gostišč v Ljubljani slovi po dobri hrani, izvrstnih slaščicah in prijetnem ambientu. Dober tek! Zasluženo.

Progo prevozila: Alenka

Zapisano: Julij 2020

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?