Ko Dejan Vračič ne dela, je na kolesu. Poznamo ga kot odličnega strokovnjaka za bike fitting oziroma nastavitev kolesa po meri posameznika. Taka individualna prilagoditev kolesa potrebam in značilnostim kolesarjevega telesa prihrani marsikatero težavo in bolečino ter omogoča bolj udobno in učinkovito kolesarjenje.

Skupaj sva se podala po razgibani poti, s katere se skoraj na vsakem obratu pedal odpirajo čudoviti razgledi na Maribor in širšo okolico. Dejan jo lahko prevozi skoraj miže, kajti potke in poti po gričih, ki obkrožajo Maribor, pozna verjetno res bolje kot kotičke dnevne sobe v svojem domu.

Pot sva začela pod Pohorsko vzpenjačo, kjer je možnost parkiranja, izposoje koles in je dobro izhodišče za kolesarske in pohodniške podvige. Od tu se lahko podamo na Pohorje, kjer pozimi poteka tekma svetovnega pokala v ženskem smučanju, Zlata lisica. Midva pa sva se odločila za nasprotni, severni breg in se iz Kamnice povzpela na zelo razgledno kolesarsko pot.

Izpod Pohorske vzpenjače sva se usmerila levo, na Begovo ulico, na koncu ulice zavila desno in se po Bezjakovi ulici podala skozi Pekre in Limbuš. Ko sva prispela do Limbuškega nabrežja reke Drave, sva nadaljevala mimo glampinga Teta Frida do dravske elektrarne in Lenta, kjer sva preko Študentske brvi prečkala Dravo. Ko sva prišla na levi rečni breg, sva zavila levo in nadaljevala do kopališča na Mariborskem otoku in naprej do Kamnice.

V Kamnici sva se mimo Turistične kmetije Bobič usmerila v hrib proti Sv. Urbanu. Pot sva začela na asfaltni podlagi, nadaljevala po gozdni pot, pod vrhom pa kar prek travnika prispela do cerkvice Sv. Urbana in se v približno 4 kilometrih vzpela za dobrih 300 metrov. Z vrha se odpre čudovit razgled na vse strani. Pred seboj vidimo Pohorje v vsej razsežnosti in lepoti, levo pogled seže do Boča in Donačke gore, desno se Dravska dolina vije proti Koroški.

Preden nadaljujemo, si pri cerkvici lahko dopolnimo zaloge vode.

Nazaj v Kamnico sva se spustila po cesti. Čakali so naju še trije vinorodni griči, ki so značilnost mesta Maribor. Če se obiskovalci želimo vsaj malo zliti z Mariborčani, jih moramo obiskati. Nadaljujeva mimo hipodroma do Račjega dvora in se po pešpoti najprej vzpneva na Kalvarijo, z njenimi znamenitimi stopnicami. Za 454 stopnic, po katerih od izhodišča, pri Srednji kmetijski šoli, premagamo 80 metrov višinske razlike, pravijo, da so pot do samega sebe. Da je to še bolj res, vsako leto organizirajo tekmovanje, Nočni tek na Kalvarijo. Vsi, ki premagajo te peklenske stopnice, pravijo, da po tem nič ni več težko.

Na vrhu Kalvarije stoji cerkvica Sv. Barbare, ki je bila v 16. stoletju zgrajena v zahvalo za prenehanje kuge, ki je morila po mestu. Do nje skupaj nabereva približno 2 kilometra vzpona in se na drugi strani spustiva v Mestni park, od koder se vzpneva na Mestni vrh, kjer je ravnokar dozorelo grozdje. Zadnji del poti med vinskimi trtami je kar pošteno strm, a kratek.

Z Mestnega vrha se spustiva do Treh ribnikov in nadaljujeva spet navzgor, na Piramido. Doseževa jo po približno kilometrskem vzponu in na vrhu se odpira res čudovit razgled na Pohorje in Maribor z okolico.

Piramida je grič, na katerem se je začela pisati zgodovina mesta Maribor. V 12. stol. je bil tu namreč zgrajen grad, pod katerim je začelo nastajati naselje, ki je preraslo v mesto. Kasneje so iz ostankov gradu na vrhu griča zgradili piramido, v katero je udarila strela in jo je zato nadomestila Marijina kapela, ki tam stoji še danes. Poleg nje pa še vedno vidimo ostaline gradu.

S Piramide se nazaj do Treh ribnikov podava okoli hriba, naprej v center mesta, na Rotovški trg, se spustiva k Dravi in na Lentu peljeva mimo najstarejše trte na svetu. 450 let že šteje. Nadaljujeva po nabrežju in se prek Študentske brvi vrneva na desni rečni breg. Nadaljujeva po Ruški cesti in na krožišču zavijeva levo, nadaljujeva okoli Pekarske gorce skozi Radvanje proti vznožju Pohorja.

Vrneva se na izhodišče pod Pohorsko vzpenjačo, ki nas lahko v cca 7 minutah dvigne na nadmorsko višino 1.040 metrov, od koder se nam odprejo neskončne možnosti kolesarjenja po Pohorju. To sva pustila za drugič, sva jo pa za zaključek mahnila še na Trikotno jaso.

Na priljubljeno pohodniško in razgledno točko prispemo po makadamski cesti. V dobrih 2 kilometrih se dvignemo za 250 metrov in se za zaključek kar dobro ogrejemo. A se splača, Maribor in okolico vidimo še z druge strani.

Celotna pot je precej urbana, zato na poti ne manjka možnosti za okrepčilo in počitek. Uživajte!

Zapisala: Alenka KupiKolo.si

september 2021

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?