Jezerski vrh leži na meji z Avstrijo. Tam je tudi mejni prehod, nekaj kilometrov prej pa leži Jezersko, razloženo hribovsko naselje v pravljični naravi. Sestavljata ga Spodnje in Zgornje Jezersko s Planšarskim jezerom, vse skupaj je obdano s čudovito gorsko kuliso Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Pogovorno vedno rečemo, da gremo na Jezersko in slednje lahko tudi drži, če se vzpnemo le do prej omenjenega jezera. Vzpon na Jezerski vrh se začne v Preddvoru, do vrha naredimo dobrih 25 kilometrov in je eden prijaznejših na Gorenjskem. Okolje, v katerega se vzpnemo pa s svojimi vedutami poplača vse, kar smo vložili in nagradi telo, še posebej pa slovensko dušo.

Iz doline nas spremljata dve stalnici, za kateri se nam zdi, da se z nami vzpenjata. Reka Kokra in Priprte oči. Kokra enkrat šumi na desni, drugič na levi strani ceste in nas zapusti v Spodnjem Jezerskem, Priprte oči pa so line zelo dobro ohranjenih nemških bunkerjev iz 2. svetovne vojne. Skoraj celo pot nas pomenljivo opazujejo, če bomo zmogli do vrha. Večino bunkerjev stoji ob mostovih, saj so bili zgrajeni v obrambne namene, da bi preprečili njihovo miniranje, danes pa so neme priče krute preteklosti.

V kolikor ne živimo na Gorenjskem, se lahko odpeljemo do Preddvora, parkiramo pri jezeru Črnava in pot začnemo od tam. Lahko jo začnemo v Kranju ali okoliških krajih, mi smo se na pot podali iz Ljubljane.

V Ljubljani štartamo v Tacnu, na parkirišču pod Šmarno goro, lahko pa parkiramo že malce prej, pri Gostilnici Kaval ob Tacenski cesti. Peljali se bomo skozi številne gorenjske vasi in se na ta način skoraj v celoti izognili prometnicam. S parkirišča se odpeljemo v smeri Gameljne in po cca 2 kilometrih zavijemo levo proti Šmartnem, nadaljujemo med polji in po cca 5,5 kilometrih zavijemo desno proti Šinkovemu Turnu in Selam pri Vodicah. Sledi nekaj kilometrov ravninske vožnje do Kosez, kjer zavijemo desno. Pripeljemo do obrtne cone v Mengšu in pri Hidrotehnik Betonarna (napis na obzidju) zavijemo levo. Nadaljujemo skozi vasi Topole in Suhadole do Most, kjer prečkamo magistralno cesto Mengeš-Kranj in se na naslednjem križišču usmerimo levo proti Komendi.

V Komendi prevozimo rumeno »Pogačarjevo« krožišče, s katerega v drugem izvozu zapeljemo v kratek, strm klanec. Pri cerkvi se cesta poravna in skozi Klanec nadaljujemo v Zalog pri Komendi, kjer zavijemo desno v Glinje, Šmartno, nato zavijemo desno v Poženik in nadaljujemo naravnost do Cerkelj na Gorenjskem.

V Cerkljah zavijemo desno, nato se držimo leve (ne proti Krvavcu). Na desni vidimo krasno kuliso Gradu Strmol, enega najstarejših in najbolje ohranjenih gradov na Slovenskem. Od leta 2004 je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V vasi Velesovo, pred tablo za konec Velesovega, zavijemo desno. Vozimo med polji do vasi Olševek, kjer zavijemo desno v hrib. Sledi nekaj stometrski strm klanec in spust v Tupaliče in tik pred Preddvorom se priključimo cesti Kranj – Jezersko.

Prispeli smo do odcepa za Preddvor. Od tukaj se cesta stalno rahlo vzpenja, a do vasi Spodnje Jezersko ne preseže 3 %. Tam prvič pokaže, da moramo računati tudi z večjimi nakloni. Ko peljemo še mimo gostilne Kanonir pa sledijo zadnji trije kilometri do Zg. Jezerskega. Najprej dva kilometra približno 7 % vzpona, ko pa na desni zagledamo Petrolovo črpalko, vemo, da smo na vrhu. Sledi približno kilometer ravninske vožnje skozi Zgornje Jezersko, do cerkve Sv. Andreja. Pred njo je odcep k Planšarskemu jezeru, kamor bomo zavili na povratku. Nadaljujemo in cesta se začne spet vzpenjati. Na petih serpentinah nas čaka cca 4,5 kilometre vzpona med 7% in 9%. Ko zagledamo tablo Jezerski vrh 1.218 m.n.m. in za njo državno mejo ter mejni prehod, smo na cilju.

S tega odseka so čudoviti razgledi in če se ne ustavimo na vzponu, se moramo vsekakor ustaviti na spustu. Ko pod seboj zagledamo travnike, Jenkove, Šenkove in še kakšne, kjer so pozimi speljane tekaške smučine, sedaj se pa na njih pase govedo, ovce, na drugi strani konji, koze, vse obrobljeno z gozdovi in gorami, se upravičeno vprašamo, če to ni najlepša slovenska gorska vas. Pa najbrž ni, ker je Slovenija polna takih zakladov, da večkrat takole pomislimo, če je trenutni pogled sploh resničen.

Spustimo se in pred cerkvijo skrenemo levo z glavne poti, pravzaprav naravnost, proti Planšarskem jezeru. Tu se lahko spočijemo, okrepčamo ali pa le posedimo ob jezeru.

Prijeten spust do Preddvora je dolg 20 kilometrov, ni pa strm, tako, da se bodo noge tudi na povratku kar dobro vrtele. Pri odcepu zavijemo desno v Preddvor, se podamo naravnost v hrib do središča kraja, zavijemo levo in pred Mercatorjem spet levo za Breg ob Kokri. Na glavno cesto se spet priključimo v Tupaličah. Ta mali obvoz smo naredili zaradi trenutnega gradbišča, a tudi sicer lahko zapeljemo v središče simpatičnega Preddvora. Lahko pa za odcepom zavijemo desno proti jezeru Črnava, sploh če na vrhu nismo naredili postanka pri Planšarskem jezeru, se bo počitek prilegel. Nadaljujemo po prej opisanem obvozu, na glavno cesto se priključimo v Tupaličah in nadaljujemo skozi Hotemaže in v Visokem zavijemo levo za Šenčur.

Po dveh kilometrih mirne vožnje nadaljujemo skozi Šenčur do otoka, ga obvozimo in zapeljemo naravnost na nadvoz nad avtocesto, ki so ga pred leti zgradili le za pešce in kolesarje. Spustimo se v Voklo, kjer zaradi gradbišča zavijemo desno do Prebačevega, sicer bi nadaljevali naravnost v Trboje. V Prebačevem zavijemo levo in skozi Žerjavko pridemo do Trboj. Nadaljujejo do Valburge, prečkamo cesto Škofja Loka – Vodice, zapeljemo v hrib proti Smledniku, nadaljujemo mimo golf igrišča in pod Šmarno goro prispemo do Vikrč in do našega izhodišča, v Tacnu.

Zapisala: Alenka kupikolo.si

september 2021

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?