Makarska – Sv. Jure (Biokovo) – Makarska

biokovo-makarska-banner-kolesarskih-poti_kupikolo-800x300
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Makarska, Hotel Dalmacija – Pot do tretjega najvišjega vrha in najvišje asfaltirane ceste na Hrvaškem poteka v celoti po asfaltu (1.750 m.n.v.).

    Potek  Makarska – Gornje Tučepi – Vrata Biokova – Sv. Jure (1.762 m.n.v.) – Vrata Biokova – Gornje Tučepi – Makarska

  • Razdalja

    65 km

  • Čas vožnje

    3,5 ure

  • Težavnostna stopnja

    5/5 –  najbolj zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 1.762 metrov

  • Najvišja nadmorska višina

    1.750 m.n.v.  (na vrhu je ograja, ki preprečuje, da bi zapeljali do 1.762m)

  • Največja strmina

    15 %

  • Najdaljši klanec

    32 km klanca oz. nenehnega vzpenjanja

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno, tudi vse ostale vrste koles

Biokovo

Biokovo je gorski hrbet v osrednjem delu Dalmacije, ki se strmo spušča proti Makarskemu primorju. Dolgo je 36 in široko do 9,5 kilometrov. Poteka v smeri severozahod – jugovzhod od izliva reke Cetine pri Omišu, kjer ga od Dinare ločuje cestni prelaz Dubci, do spodnje Neretve pri Pločah.

Z gorskega masiva se proti morju spuščajo strma in gola apnenčasta pobočja, ob obali pa je ozek rodoviten pas zemlje z mediteranskim rastlinjem. Čeprav se Biokovo z morske strani zelo hitro dvigne na 1000 in več m.n.v. gre za dostopno področje. Na greben vodi več markiranih poti, ki se prebijajo čez, na prvi pogled, neprehodne stene. Na najvišji 1762 m.n.v. visoki vrh Sveti Jure vodi asfaltirana cesta. Vrh je dobil ime po stari kapelici, ki je bila postavljena (obnovljena) leta 1646.

biokovo-makarska-kolesarske-poti-kupikolo-si

Z najvišjega vrha se gorski hrbet nadaljuje proti Sutvid-u (1.115 m.n.v.) in naprej proti Rilić-u nad Gradcem, kjer je višina gorskega hrbta še okoli 850 m.n.v. in se pri spodnjem toku Neretve konča.

Opis poti

Pot začnemo v mestu Makarska, v bližini Hotela Dalmacija. Po glavni cesti se spustimo do Luke, kjer peljemo po glavni cesti mimo nogometnega stadiona, kjer se že začnemo rahlo vzpenjati. V krožišču izberemo drugi izvoz (naravnost). Čez 300 m prispemo na večje križišče, kjer moramo prečkati magistralo (držimo se smeri za kraj Vrgorac). Za lažjo orientacijo, na nasprotni strani ceste je velik Konzum, mimo katerega moramo nadaljevati našo pot.

Od tega križišča do Vrat Biokova, kjer vstopamo v Naravni park Biokovo, nas loči točno 6 km vožnje. Nenehno se vzpenjamo, povprečni naklon tega odseka je 4,7%. Z glavne ceste zavijemo levo do zapornice, kjer plačamo vstopnino (tudi kolesarji, na žalost) in 23 kilometrski vzpon na Sv. Jure, s povprečnim 6,1% naklonom, se začne.

biokovo-makarska-kolesarske-poti-kupikolo-si

Vsak kilometer do vrha je lepo označen na asfaltu. Naslednjih 7 km je povprečni naklon 6,8%, občasno pa preseže tudi 10%. Prispemo do zadnje možnosti za hidracijo, do restavracije Vrata Biokova (če smo startali zgodaj, še ne bo odprta). Do vrha bidonov ni več mogoče dopolniti! V poletnih mesecih je zato priporočljivo, da iz Makarske startamo še v temi ali vsaj ob sončnem vzhodu. Ko sonce ogreje ozračje, je vročina (razen na vrhu) neznosna.

kolesarske-poti-kupikolo-si-13

V srednjem delu vzpona sledi nekaj ravninskih kilometrov, kjer je dobro, da si odpočijemo pred zahtevnim zaključkom vzpona. Na tem delu, slabih 10 km do vrha, je nova atrakcija, park Skywalk. Sprehodimo se lahko po poti s steklenim dnom. Priložnost za kakšno sliko, ki je ne smete zamuditi. Od tukaj naprej je cesta na določenih odsekih zelo ozka in slabše asfaltirana. Pazljivost ne bo odveč. Če imamo srečo, na cesti lahko srečamo konje, ki so sodeč po ležernem vedenju že navajeni na promet. Na kolesarje in avtomobile sploh ne reagirajo več (to prikazuje tudi priložen video na Youtube-u).

kolesarske-poti-kupikolo-si-4

Po položnem delu pa nas čakajo trije zaključni kilometri, za katere si je priporočljivo prihraniti nekaj moči. Po 29 km vzpona je to sicer bolj težko, ampak vseeno, če vzpona ne poznamo, raje prej ne pretiravajmo. 3 km pred vrhom nas čaka odsek, kjer je v prvih 1400 metrih povprečni naklon 9,3% in se povzpne tudi do 14%. Tukaj je tudi znamenita ograja z vrvjo.

biokovo-makarska-kolesarske-poti-kupikolo-si

Za tem odsekom je priložnost, da v nekaj sto metrih zadihamo, saj sledi zaključek, kjer naše merilne naprave redko pokažejo pod 10%. Zadnjih 300 m vzpona je najtežjih, naklon doseže 15%, občutek pa je 20%. A ko prispemo na vrh tretje najvišje gore na Hrvaškem, smo zmagovalci Sv. Jure.

kolesarske-poti-kupikolo-si-8

Sledi spust v dolino, paziti moramo na slabšo asfaltno podlago, ter na avtomobile, ki morebiti vozijo v nasprotni smeri (v parku jih je na srečo naenkrat dovoljenih le 20). Če se na poti navzgor nismo ustavili na Skywalk-u, priporočam, da tega nikakor ne zamudimo in se ustavimo na spustu. Tukaj so temperature že prijetnejše in lahko slečemo windstopper. Ko prispemo do Vrat Biokova (zapornica), se vključimo desno na glavno cesto. Na dobri podlagi bodo hitrosti do Makarske presegale 60 km/h zato uživajmo v spustu.

kolesarske-poti-kupikolo-si-5

Po 65 km prispemo nazaj v Makarsko.

Napisal: Dejan Mašič

Oktober 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Koper – Ankaran – Osp – Črni kal – Koper

banner-kolesarskih-poti-kupikolo_-800x300
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Koper-železniška postaja (krožna pot) – pot poteka po asfaltiranih cestah in makadamskih poteh

    Potek  Koper-Bertoki – Ankaran – Debeli rtič – Barižoni – Hrvatini – mejni prehod Škofije – Osp – Črni kal – Rižana – Dekani – Koper-Berotki

  • Razdalja

    37 km

  • Čas vožnje

    2.3 ure

  • Težavnostna stopnja

    3/5

  • Višinski metri

  • Najvišja nadmorska višina

    219 m.n.v.

  • Povprečni naklon

    5,7%

  • Najdaljši klanec

    3,8 km

  • Podlaga

    asfalt in makadam

  • Primerno za

    gorsko kolo

Tinjan

Tinjan je staro naselje na izpostavljeni legi v slovenskem delu Istre, nedaleč od slovensko-italijanske meje. Nahaja se na razglednem vrhu Tinjanskega brega med dolino Osapske reke in dolino reke Rižane.

Tokrat ga bomo obkrožili in spoznali razgiban teren slovenske Istre, se zapeljali malo na italijansko stran in se spet vrnili v Slovenijo, na poti pa uživali v čudovitih razgledih na Koprski in Tržaški zaliv.

 

tinjan-kolesarske-poti-kupikolosi

Opis poti

S parkirišča pri železniški postaji se usmerimo na kolesarsko pot Zdravja in prijateljstva, Parenzano, ki poteka vzporedno z avtocesto ob Škocjanskem zatoku proti Bertokom. Na koncu poti zavijemo levo in mimo vhoda v naravni rezervat Škocjanski zatok nadaljujemo vožnjo do krožnega križišča in zavijemo desno na viadukt, ki prečka železniške tire.

Vožnjo nadaljujemo naravnost prek drugega krožišča do glavne ceste proti Ankaranu, kjer zavijemo levo in vožnjo nadaljujemo skozi Ankaran do Debelega rtiča. Cesta se v loku spusti proti morju in sredi ravnega dela se desno odcepi asfaltna pot, ki se strmo vzpne med vinograde na Barižonih. Na odcepu sredi strmine zavijemo levo na planoto (cesta je zaprta za ves promet) in nadaljujemo po asfaltu levo, nato skoraj vodoravno, po makadamu ob robu gozda do hiš na Barižonih.

Vmes nas informativna tabla povabi na ogled Resslovega gaja, nato zavijemo levo in v rahlem vzponu dosežemo cesto na grebenu Miljskih hribov pri cerkvi sv. Brigite (oz. Bride). Zavijemo desno proti Hrvatinom in mimo cerkve ter pokopališča dosežemo naslednje križišče, kjer nadaljujemo ravno v rahlem vzponu mimo Božičev in Fajtov do križišča za Jelarje (Elerji/Elarji). Nato zavijemo desno navzdol v vas in se precej strmo spustimo do servisne ceste ob hitri cesti Trst–Koper. Na tem mestu se lahko odločimo za skrajšanje poti in sicer v smeri za Bertoke do Kopra.

Pot se spusti proti avtocesti (oznaka D-8), kolesarsko pot D-8 le prečkamo in se spustimo proti mostu čez hitro cesto desno, prečkamo most in spet zavijemo desno proti Trstu. Za igralnico in bencinskim servisom, na nekdanjem mejnem prehodu, na italijanski strani, zapustimo hitro cesto in zavijemo desno na vzporedno staro cesto do krožišča.

Na drugem izhodu (industrijska cona) zavijemo desno v Osapsko dolino in mimo gospodarskih objektov do konca asfalta, kjer naletimo na informativno tablo poti »Traversata Muggesana«. Kotanjast kolovoz nas popelje v gozd in mimo zanimivih jezerc skoraj vodoravno ob hribu mimo dveh odcepov, kjer se držimo desno, do razcepa z zapornico. Tu zavijemo levo na mostiček in peljemo 100 m do ceste, kjer zavijemo desno na nekdanji mejni prehod Osp in se vrnemo v Slovenijo.

Po cesti dosežemo Osp z znamenito steno in rečnim izvirom. Nadaljujemo po dolini navzgor in 200 m za vaškim jedrom na odcepu zavijemo levo proti udornici Mišja peč. Kolovoz se prične vzpenjati proti Stari Gabrovici (v Stari Gabrovici na križišču pri kapelici zavijemo levo navzgor) in peljemo se naprej pod mogočen, več kot 100 m visok viadukt avtoceste do cerkvice sv. Miklavža in levo navzgor do glavne ceste. Nato se spustimo proti spodnjemu delu Črnega Kala, prečkamo glavno cesto in se spustimo skozi Krnico v Rižano. Zavijemo desno skozi vas in peljemo po glavni cesti skozi Cepke do 500 m oddaljenega križišča. Zavijemo levo na mostiček čez železniško progo in desno mimo hiš med progo in reko, kjer po kolovozu dosežemo slikoviti predel z jezovi na reki Rižani. Sledi krajši kamnit prehod tik ob reki, nato levo čez mostiček na dvorišče vinske kleti Bordon.

Peljemo naprej čez mostiček desno na cesto do betonarne, kjer zavijemo levo in takoj desno po ozki asfaltni cesti mimo Mikotov in po makadamu do mostiča na trasi Parenzane (D-8). Zavijemo levo do večjega mostu čez Rižano in naprej po kolesarski poti do glavne ceste pred Bertoke, nadaljujemo levo po njej do avtocestnega priključka, kjer zavijemo desno proti Srminu. Na koncu mostu zapeljemo čez avtocesto levo po že znani poti do železniške postaje v Kopru, kjer smo ta zanimivi krog začeli.

Zanimivosti ob poti

Naravni rezervat Škocjanski zatok, školjčišče Ankaran, Resslov gaj, značilna arhitektura vasi Osp, Osapska stena z jamo Grad, udornica Mišja peč, stara Gabrovica, viadukt Črni Kal, reka Rižana.

škocjanski-zatok-kupikolo-kolesarske-poti

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Škofja Loka – Leskovica – Črni vrh/smučišče Cerkno – Davča – Petrovo Brdo – Sorica – Škofja Loka

cerkno-davca-sorica-banner-kolesarskih-poti_-800x300
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Škofja Loka (krožna pot) – pot poteka po asfaltiranih cestah in kratkem makadamskem odseku

    Potek  Škofja Loka – Gorenja vas – Hotavlje – Kopačnica – Leskovica – Laze – Robidnica – Robidniško Brdo – Črni vrh-parkirišče smučišča Cerkno – Davča – Zgaga – Petrovo Brdo – Zg. Sorica – Podrošt – Zali Log – Železniki – Škofja Loka

  • Razdalja

    80 km

  • Čas vožnje

    4 ure

  • Težavnostna stopnja

    4/5

  • Višinski metri

    1.762 metrov, spust 1.764 metrov

  • Najvišja nadmorska višina

    1.084 m.n.v.

  • Največja strmina

    15 %

  • Najdaljši klanec

    3,5 km

  • Podlaga

    asfalt in makadam

  • Primerno za

    cestno, gravel, lahko tudi treking kolo

Cerkljansko

Cerkljansko je s svojimi zaobljenimi vrhovi in zelenimi dolinami odličen poligon za pohodništvo in kolesarjenje, h aktivnemu življenju vabi poleti in pozimi, a v svojih nedrjih skriva še marsikaj.

Tu najdemo Šebreljsko planoto, pod katero so v majhni kraški jami Divje babe odkrili najstarejšo piščal na svetu. V Dolenjih Novakih, v težko dostopni soteski Pasice, najdemo edinstveno partizansko bolnico Franja, ki je bila zgrajena med 2. svetovno vojno in je leta 2015 dobila znak evropske kulturne dediščine. V spomin na njeno delovanje se vsako leto odvija kolesarski maraton Franja.

kolesarske-poti-kupikolo-si-18

Ker se Cerkno nahaja na idrijski prelomnici, iz katere prihaja termalna voda, v sklopu hotela Cerkno najdemo edine slovenske terme v Julijskih Alpah. Na pobočju Črnega vrha, na točki, kjer se konča Gorenjska in začne Primorska, leži sodobno, večkrat nagrajeno smučišče Cerkno.

V to slikovito pokrajino smo se podali s kolesom. Iz Poljanske doline preko smučišča Cerkno v Davčo in naprej prek Petrovega Brda na Sorico ter se spustili v Selško dolino.

kolesarske-poti-kupikolo-si-5

Opis poti

Zelo razgledno pot začnemo na parkirišču bivše vojašnice v središču Škofje Loke. Skozi star del mesta se podamo v Poljansko dolino in po cca 20-kilometrski ravninski vožnji mimo Gorenje vasi pripeljemo do odcepa za Hotavlje, kjer zavijemo desno. Cesta se začne rahlo vzpenjati in po cca 2-kilometrskem odseku prispemo do odcepa za Kopačnico, ki povezuje vasi Hotavlje in Leskovico. V Kopačnici najdemo izvir termalne vode, okoli katerega so zgradili bazen Pri Topličarju.

kolesarske-poti-kupikolo-si-4

Do Leskovice nas čaka nekaj kilometrski vzpon, z naklonom med 10-12 %. V vasi nato nadaljujemo naravnost v smeri smučišča Cerkno, do katerega pridemo skozi Laze in Robidnico. Ko prispemo na parkirišče, namenjeno smučišču, lahko zapeljemo desno v hrib, do spodnje postaje sedežnice Počivalo, ki predstavlja enega od dveh možnih vstopov na smučišče Cerkno.

kolesarske-poti-kupikolo-si-6

Vrnemo se nazaj na parkirišče, zavijemo desno in po krajšem spustu v Gorenjih Novakih pripeljemo do razcepa. Tu moramo biti pazljivi, da zavijemo desno v hrib proti Davči, saj nas bi nadaljevanje po spodnji cesti pripeljalo preko Dolenjih Novakov v Cerkno. Davča je razloženo naselje samotnih kmetij, ki ima le okoli 250 prebivalcev. Velja za najbolj raztegnjeno vas v Sloveniji, hiše na nadmorski višini med 850 do 1100 metrov so raztresene na 10 kilometrih.

kolesarske-poti-kupikolo-si-7
kolesarske-poti-kupikolo-si-9
kolesarske-poti-kupikolo-si-11

Začetni vzpon je kar pošteno strm, a kmalu preide v zmernejši naklon, na vrhu pa smo nagrajeni z ravnokar prenovljeno asfaltno podlago, za njo pa s kratkim makadamskim odsekom. Prispemo do kmetije Pr’Vrhovc, kjer levo vidimo ljubek kamp, nadaljujemo v krajši spust in zavijemo levo. Ko ob potoku Davča zagledamo vikend kot iz pravljice Janko in Metka, ne nadaljujemo naravnost do Davških slapov, pač pa zavijem ostro desno v hrib v smeri Zgaga. Kratkemu vzponu sledi zahteven daljši spust do kmetije Zgaga, kjer zavijemo levo in se priključimo na cesto, ki pelje proti Petrovem Brdu. Pred nadaljevanjem lahko pri izviru na levi strani ceste dotočimo vodo.

kolesarske-poti-kupikolo-si-12
kolesarske-poti-kupikolo-si-14
kolesarske-poti-kupikolo-si-15

Do Petrovega Brda se cesta spet vzpenja. Ko zagledamo odcep za Tolmin in Novo Gorico, zavijemo desno v smeri Sorica. Preden se vzpnem do Zgornje Sorice, v križišču lahko naredimo postanek v Planinskem domu.

kolesarske-poti-kupikolo-si-13
kolesarske-poti-kupikolo-si-17

Iz Zgornje Sorice sledi spust v Podrošt, kjer se držimo leve in peljemo v smeri Zali Log. Nadaljujemo po Selški dolini skozi Železnike, Selce, Dolenjo vas, Bukovico v Škofja Loko. Tam pa prek Stare Loke pripeljemo nazaj na izhodišče pri bivši vojašnici.

kolesarske-poti-kupikolo-si-20

Zapisala: Alenka KupiKolo.si

september 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Ljubljana – Preddvor – Jezerski vrh – Šenčur – Ljubljana

jezerski-vrh-banner-kolesarskih-poti_-800x300
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Ljubljana -Tacen (krožna pot)– pot poteka po manj prometnih, asfaltiranih cestah

    Potek  Ljubljana-Tacen – Šmartno – Selo pri Vodicah – Koseze – Topole – Suhadole – Moste – Komenda – Klanec – Zalog pri Cerkljah – Glinje – Šmartno – Poženik – Cerklje na Gorenjskem – Češnjevek – Velesovo – Olševek – Tupaliče – Preddvor – Kokra – Sp. In Zg. Jezersko – Jezerski vrh – Breg ob Kokri – Hotemaže – Visoko – Šenčur – Voklo – Prebačevo – Žerjavka – Trboje – Valburga – Smlednik – Vikrče – Ljubljana-Tacen

  • Razdalja

    111 km

  • Čas vožnje

    4-5 ur

  • Težavnostna stopnja

    3/5 –  zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    1.404 metrov, spust 1.405 metrov

  • Najvišja nadmorska višina

    1.218 m.n.m.

  • Največja strmina

    9 %

  • Najdaljši klanec

    25 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno, lahko tudi treking kolo

Jezersko in Jezerski vrh

Jezerski vrh leži na meji z Avstrijo. Tam je tudi mejni prehod, nekaj kilometrov prej pa leži Jezersko, razloženo hribovsko naselje v pravljični naravi. Sestavljata ga Spodnje in Zgornje Jezersko s Planšarskim jezerom, vse skupaj je obdano s čudovito gorsko kuliso Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Pogovorno vedno rečemo, da gremo na Jezersko in slednje lahko tudi drži, če se vzpnemo le do prej omenjenega jezera. Vzpon na Jezerski vrh se začne v Preddvoru, do vrha naredimo dobrih 25 kilometrov in je eden prijaznejših na Gorenjskem. Okolje, v katerega se vzpnemo pa s svojimi vedutami poplača vse, kar smo vložili in nagradi telo, še posebej pa slovensko dušo.

kolesarske-poti-kupikolo-si-13

Iz doline nas spremljata dve stalnici, za kateri se nam zdi, da se z nami vzpenjata. Reka Kokra in Priprte oči. Kokra enkrat šumi na desni, drugič na levi strani ceste in nas zapusti v Spodnjem Jezerskem, Priprte oči pa so line zelo dobro ohranjenih nemških bunkerjev iz 2. svetovne vojne. Skoraj celo pot nas pomenljivo opazujejo, če bomo zmogli do vrha. Večino bunkerjev stoji ob mostovih, saj so bili zgrajeni v obrambne namene, da bi preprečili njihovo miniranje, danes pa so neme priče krute preteklosti.

kolesarske-poti-kupikolo-si-12

Opis poti

V kolikor ne živimo na Gorenjskem, se lahko odpeljemo do Preddvora, parkiramo pri jezeru Črnava in pot začnemo od tam. Lahko jo začnemo v Kranju ali okoliških krajih, mi smo se na pot podali iz Ljubljane.

V Ljubljani štartamo v Tacnu, na parkirišču pod Šmarno goro, lahko pa parkiramo že malce prej, pri Gostilnici Kaval ob Tacenski cesti. Peljali se bomo skozi številne gorenjske vasi in se na ta način skoraj v celoti izognili prometnicam. S parkirišča se odpeljemo v smeri Gameljne in po cca 2 kilometrih zavijemo levo proti Šmartnem, nadaljujemo med polji in po cca 5,5 kilometrih zavijemo desno proti Šinkovemu Turnu in Selam pri Vodicah. Sledi nekaj kilometrov ravninske vožnje do Kosez, kjer zavijemo desno. Pripeljemo do obrtne cone v Mengšu in pri Hidrotehnik Betonarna (napis na obzidju) zavijemo levo. Nadaljujemo skozi vasi Topole in Suhadole do Most, kjer prečkamo magistralno cesto Mengeš-Kranj in se na naslednjem križišču usmerimo levo proti Komendi.

kolesarske-poti-kupikolo-si-dovzanova-soteska

V Komendi prevozimo rumeno »Pogačarjevo« krožišče, s katerega v drugem izvozu zapeljemo v kratek, strm klanec. Pri cerkvi se cesta poravna in skozi Klanec nadaljujemo v Zalog pri Komendi, kjer zavijemo desno v Glinje, Šmartno, nato zavijemo desno v Poženik in nadaljujemo naravnost do Cerkelj na Gorenjskem.

kolesarske-poti-kupikolo-si-13
kolesarske-poti-kupikolo-si-dovžanova-soteska

V Cerkljah zavijemo desno, nato se držimo leve (ne proti Krvavcu). Na desni vidimo krasno kuliso Gradu Strmol, enega najstarejših in najbolje ohranjenih gradov na Slovenskem. Od leta 2004 je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V vasi Velesovo, pred tablo za konec Velesovega, zavijemo desno. Vozimo med polji do vasi Olševek, kjer zavijemo desno v hrib. Sledi nekaj stometrski strm klanec in spust v Tupaliče in tik pred Preddvorom se priključimo cesti Kranj – Jezersko.

kolesarske-poti-kupikolo-si-8

Prispeli smo do odcepa za Preddvor. Od tukaj se cesta stalno rahlo vzpenja, a do vasi Spodnje Jezersko ne preseže 3 %. Tam prvič pokaže, da moramo računati tudi z večjimi nakloni. Ko peljemo še mimo gostilne Kanonir pa sledijo zadnji trije kilometri do Zg. Jezerskega. Najprej dva kilometra približno 7 % vzpona, ko pa na desni zagledamo Petrolovo črpalko, vemo, da smo na vrhu. Sledi približno kilometer ravninske vožnje skozi Zgornje Jezersko, do cerkve Sv. Andreja. Pred njo je odcep k Planšarskemu jezeru, kamor bomo zavili na povratku. Nadaljujemo in cesta se začne spet vzpenjati. Na petih serpentinah nas čaka cca 4,5 kilometre vzpona med 7% in 9%. Ko zagledamo tablo Jezerski vrh 1.218 m.n.m. in za njo državno mejo ter mejni prehod, smo na cilju.

kolesarske-poti-kupikolo-si-16

S tega odseka so čudoviti razgledi in če se ne ustavimo na vzponu, se moramo vsekakor ustaviti na spustu. Ko pod seboj zagledamo travnike, Jenkove, Šenkove in še kakšne, kjer so pozimi speljane tekaške smučine, sedaj se pa na njih pase govedo, ovce, na drugi strani konji, koze, vse obrobljeno z gozdovi in gorami, se upravičeno vprašamo, če to ni najlepša slovenska gorska vas. Pa najbrž ni, ker je Slovenija polna takih zakladov, da večkrat takole pomislimo, če je trenutni pogled sploh resničen.

Spustimo se in pred cerkvijo skrenemo levo z glavne poti, pravzaprav naravnost, proti Planšarskem jezeru. Tu se lahko spočijemo, okrepčamo ali pa le posedimo ob jezeru.

kolesarske-poti-kupikolo-si-4

Prijeten spust do Preddvora je dolg 20 kilometrov, ni pa strm, tako, da se bodo noge tudi na povratku kar dobro vrtele. Pri odcepu zavijemo desno v Preddvor, se podamo naravnost v hrib do središča kraja, zavijemo levo in pred Mercatorjem spet levo za Breg ob Kokri. Na glavno cesto se spet priključimo v Tupaličah. Ta mali obvoz smo naredili zaradi trenutnega gradbišča, a tudi sicer lahko zapeljemo v središče simpatičnega Preddvora. Lahko pa za odcepom zavijemo desno proti jezeru Črnava, sploh če na vrhu nismo naredili postanka pri Planšarskem jezeru, se bo počitek prilegel. Nadaljujemo po prej opisanem obvozu, na glavno cesto se priključimo v Tupaličah in nadaljujemo skozi Hotemaže in v Visokem zavijemo levo za Šenčur.

kolesarske-poti-kupikolo-si-20

Po dveh kilometrih mirne vožnje nadaljujemo skozi Šenčur do otoka, ga obvozimo in zapeljemo naravnost na nadvoz nad avtocesto, ki so ga pred leti zgradili le za pešce in kolesarje. Spustimo se v Voklo, kjer zaradi gradbišča zavijemo desno do Prebačevega, sicer bi nadaljevali naravnost v Trboje. V Prebačevem zavijemo levo in skozi Žerjavko pridemo do Trboj. Nadaljujejo do Valburge, prečkamo cesto Škofja Loka – Vodice, zapeljemo v hrib proti Smledniku, nadaljujemo mimo golf igrišča in pod Šmarno goro prispemo do Vikrč in do našega izhodišča, v Tacnu.

kolesarske-poti-kupikolo-si-10

Zapisala: Alenka kupikolo.si

september 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Ptuj – Ljutomer – Jeruzalem – Ormož – Ptuj

ptuj-banner-kolesarskih-poti_800x300
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Ptuj (krožna pot)– pot poteka po manj prometnih, asfaltiranih cestah

    Potek  Ptuj – Podvinci – Mostje – Gabrnik – Juršinci – Grabšinci – Logarovci – Lukavci – Noršinci – Ljutomer – Železne Dveri – Plešivica – Jeruzalem – Vinski vrh – Pavlovci – Ormož – Velika Nedelja – Sodinci – Podgorci – Lasigovci – Žamenci – Dornava – Podvinci – Ptuj

  • Razdalja

    90 km

  • Čas vožnje

    4 ure

  • Težavnostna stopnja

    3/5 –  zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 866 metrov, spust 865 metrov

  • Najvišja nadmorska višina

    341 m.n.v.

  • Največja strmina

    10 %

  • Najdaljši klanec

    4 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno, lahko tudi treking kolo

Prlekija, Jeruzalem

Vinogradništvo ima v Sloveniji globoke korenine. Imamo 3 vinorodne dežele in 14 vinorodnih okolišev, ki so tudi v svetovnem merilu znani po izjemnih vinogradniških legah. Slovenci pridelujemo zares izvrstna vina in če smo na Štajerskem, ki je v Sloveniji največje vinorodno območje, je obisk Slovenskih goric skoraj obvezen. Odpravili se bomo v vzhodni del, v Prlekijo. Ime je dobila po prebivalcih in njihovi značilni govorici, geografsko pa jo težko natančno opredelimo. V grobem lahko rečemo, da je to pokrajina med Muro in Dravo.

kolesarske-poti-kupikolo-si-10

Naš cilj so Jeruzalemske gorice, po najvišje ležečem kraju Jeruzalemu ali pa Ljutomersko-Ormoške gorice, ker ležijo med Ljutomerom in Ormožem. Obiskati ta gričevnat svet, s panonskim podnebjem, v času trgatve je nekaj posebnega, lepo pa je prav v vseh letnih časih.

kolesarske-poti-kupikolo-si-9

Opis poti

Iz Ptuja se odpravimo proti Ljutomeru, ki je središče oz. glavno mesto Prlekije. Z nabrežja reke Drave prečkamo center in se usmerimo proti vzhodu. Po Potrčevi cesti zapustimo mesto in čez slaba dva kilometra zavijemo desno za Podvince in Juršince oziroma v smeri Gornje Radgone.

kolesarske-poti-kupikolo-si-4

V Juršincih prevozimo Zavčevo krožišče z dvignjeno roko, stisnjeno v pest. To je krožišče, kjer so v središče postavili spomenik Dejanu Zavcu, ki je doma v bližini. Nadaljujemo in pri Stari gori skrenemo z radgonske smeri proti Ljutomeru. Pot je prijetna, z zelo malo prometa in dobro podlago. Promet se zgosti šele pred Ljutomerom.

kolesarske-poti-kupikolo-si-23

Ogledamo si središče mesta in sledimo oznakam za Ormož. Pri tabli Ormož in Središče ob Dravi (pazite, različica proti Razkrižju je daljša) nadaljujemo mimo pokopališča, se spustimo v podvoz in po kakšnem kilometru pripeljemo do odcepa za Jeruzalem. To je le ena od možnosti, dostopov v Jeruzalemske gorice je več.

kolesarske-poti-kupikolo-si-22
kolesarske-poti-kupikolo-si-20

Zavijemo levo v hrib. Skozi Železne Dveri in Plešivico nas do Jeruzalema čaka približno 4 kilometre vzpona. Prvi kilometer je kar strm, nato pa se cesta še naprej blago vzpenja, a le posamezni kratki odseki presežejo 10 %. Razgledi so tako čudoviti, da bi se lahko neprestano ustavljali ali pa kar ostali nekaj dni. Grozdje je skoraj zrelo in klopotci v lahnem vetrcu opravljajo svojo nalogo.

kolesarske-poti-kupikolo-si-18
kolesarske-poti-kupikolo-si-14

Na drugi strani se med polji buč, ki čakajo, da oddajo svoje olje, spustimo proti Ormožu. Če je Ljutomer središče Prlekije in znan po kasaškem športu s stoletno tradicijo, je Ormož, mesto ob Dravi na meji s Hrvaško, znano po različnih arheoloških najdbah, kar priča o bogati zgodovini, iz katere izvira tudi grad sredi mesta iz 13. stoletja. Zgradili so ga Ptujski grofje, kot obrambo pred Osmani.

kolesarske-poti-kupikolo-si-8

Cesta Iz Ormoža proti Ptuju je zelo prometna, zato po par kilometrih, pri Veliki Nedelji, skrenemo desno, pa takoj levo in pot nadaljujemo skozi prleške vasi, Sodinci, Podgorci, Lasigovci…Tu nas čaka vzpon do Žamencev, v čudovitem okolju, brez prometa, sledi spust in na odcepu sredi polj, kjer ni nobenih oznak, zavijemo levo proti Dornavi.

kolesarske-poti-kupikolo-si-3

V Dornavi se usmerimo mimo Dornavskega gradu, nadaljujemo med polji hmelja, ki ga v teh koncih ni prav veliko, nadaljujemo do Pacinje, kjer zavijemo levo proti Ptuju. Zadnji del poti vozimo po trasi, ki smo jo prevozili že zjutraj in se skozi Podvince vrnemo v Ptuj.

kolesarske-poti-kupikolo-si

Zapisala: Alenka kupikolo.si

september 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Dejanova dnevna soba – Mariborski griči – Sv. Urban – Kalvarija – Mestni vrh – Piramida – Trikotna jasa

banner-kolesarskih-poti-dejanova-dnevna-soba
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Maribor-Pohorska vzpenjača – pot poteka pretežno po makadamskih in gozdnih poteh

    Potek  Maribor-Pohorska vzpenjača – Pekre – Limbuš – Mariborski otok – Kamnica – Sv. Urban – Kamnica – Kalvarija – Mestni vrh – Piramida – Trije ribniki – Lent – Radvanje – Trikotna jasa – Maribor-Pohorska vzpenjača

  • Razdalja

    44 km

  • Čas vožnje

    2-3 ure

  • Težavnostna stopnja

    3/5

  • Višinski metri

    vzpon 1.051 metrov, spust 1.050 metrov

  • Najvišja nadmorska višina

    610 m.n.v.

  • Največja strmina

    14%

  • Najdaljši klanec

    4 km

  • Podlaga

    asfalt, makadam, gozdne poti, travniki

  • Primerno za

    gorsko, lahko tudi dobro treking kolo

Dejanova dnevna soba

Ko Dejan Vračič ne dela, je na kolesu. Poznamo ga kot odličnega strokovnjaka za bike fitting oziroma nastavitev kolesa po meri posameznika. Taka individualna prilagoditev kolesa potrebam in značilnostim kolesarjevega telesa prihrani marsikatero težavo in bolečino ter omogoča bolj udobno in učinkovito kolesarjenje.

Skupaj sva se podala po razgibani poti, s katere se skoraj na vsakem obratu pedal odpirajo čudoviti razgledi na Maribor in širšo okolico. Dejan jo lahko prevozi skoraj miže, kajti potke in poti po gričih, ki obkrožajo Maribor, pozna verjetno res bolje kot kotičke dnevne sobe v svojem domu.

img-61ab92d165a15880049af95723d22386-v

Opis poti

Pot sva začela pod Pohorsko vzpenjačo, kjer je možnost parkiranja, izposoje koles in je dobro izhodišče za kolesarske in pohodniške podvige. Od tu se lahko podamo na Pohorje, kjer pozimi poteka tekma svetovnega pokala v ženskem smučanju, Zlata lisica. Midva pa sva se odločila za nasprotni, severni breg in se iz Kamnice povzpela na zelo razgledno kolesarsko pot.

Izpod Pohorske vzpenjače sva se usmerila levo, na Begovo ulico, na koncu ulice zavila desno in se po Bezjakovi ulici podala skozi Pekre in Limbuš. Ko sva prispela do Limbuškega nabrežja reke Drave, sva nadaljevala mimo glampinga Teta Frida do dravske elektrarne in Lenta, kjer sva preko Študentske brvi prečkala Dravo. Ko sva prišla na levi rečni breg, sva zavila levo in nadaljevala do kopališča na Mariborskem otoku in naprej do Kamnice.

img-67a82c738e710334432f0e4c7befa640-v

V Kamnici sva se mimo Turistične kmetije Bobič usmerila v hrib proti Sv. Urbanu. Pot sva začela na asfaltni podlagi, nadaljevala po gozdni pot, pod vrhom pa kar prek travnika prispela do cerkvice Sv. Urbana in se v približno 4 kilometrih vzpela za dobrih 300 metrov. Z vrha se odpre čudovit razgled na vse strani. Pred seboj vidimo Pohorje v vsej razsežnosti in lepoti, levo pogled seže do Boča in Donačke gore, desno se Dravska dolina vije proti Koroški.

Preden nadaljujemo, si pri cerkvici lahko dopolnimo zaloge vode.

20210904_124443

Nazaj v Kamnico sva se spustila po cesti. Čakali so naju še trije vinorodni griči, ki so značilnost mesta Maribor. Če se obiskovalci želimo vsaj malo zliti z Mariborčani, jih moramo obiskati. Nadaljujeva mimo hipodroma do Račjega dvora in se po pešpoti najprej vzpneva na Kalvarijo, z njenimi znamenitimi stopnicami. Za 454 stopnic, po katerih od izhodišča, pri Srednji kmetijski šoli, premagamo 80 metrov višinske razlike, pravijo, da so pot do samega sebe. Da je to še bolj res, vsako leto organizirajo tekmovanje, Nočni tek na Kalvarijo. Vsi, ki premagajo te peklenske stopnice, pravijo, da po tem nič ni več težko.

img-fc7746ad945a753c73bcba16673c894b-v

Na vrhu Kalvarije stoji cerkvica Sv. Barbare, ki je bila v 16. stoletju zgrajena v zahvalo za prenehanje kuge, ki je morila po mestu. Do nje skupaj nabereva približno 2 kilometra vzpona in se na drugi strani spustiva v Mestni park, od koder se vzpneva na Mestni vrh, kjer je ravnokar dozorelo grozdje. Zadnji del poti med vinskimi trtami je kar pošteno strm, a kratek.

img-a30d40eccef74a561a68cafeaeb8e5ba-v

Z Mestnega vrha se spustiva do Treh ribnikov in nadaljujeva spet navzgor, na Piramido. Doseževa jo po približno kilometrskem vzponu in na vrhu se odpira res čudovit razgled na Pohorje in Maribor z okolico.

Piramida je grič, na katerem se je začela pisati zgodovina mesta Maribor. V 12. stol. je bil tu namreč zgrajen grad, pod katerim je začelo nastajati naselje, ki je preraslo v mesto. Kasneje so iz ostankov gradu na vrhu griča zgradili piramido, v katero je udarila strela in jo je zato nadomestila Marijina kapela, ki tam stoji še danes. Poleg nje pa še vedno vidimo ostaline gradu.

img-f82def72a7477ba83ab75de7ff7a9532-v

S Piramide se nazaj do Treh ribnikov podava okoli hriba, naprej v center mesta, na Rotovški trg, se spustiva k Dravi in na Lentu peljeva mimo najstarejše trte na svetu. 450 let že šteje. Nadaljujeva po nabrežju in se prek Študentske brvi vrneva na desni rečni breg. Nadaljujeva po Ruški cesti in na krožišču zavijeva levo, nadaljujeva okoli Pekarske gorce skozi Radvanje proti vznožju Pohorja.

img-f424f5947cc85f17ddb144984cac739a-v

Vrneva se na izhodišče pod Pohorsko vzpenjačo, ki nas lahko v cca 7 minutah dvigne na nadmorsko višino 1.040 metrov, od koder se nam odprejo neskončne možnosti kolesarjenja po Pohorju. To sva pustila za drugič, sva jo pa za zaključek mahnila še na Trikotno jaso.

Na priljubljeno pohodniško in razgledno točko prispemo po makadamski cesti. V dobrih 2 kilometrih se dvignemo za 250 metrov in se za zaključek kar dobro ogrejemo. A se splača, Maribor in okolico vidimo še z druge strani.

img-8aef2525414c59706db9643c343fea33-v

Celotna pot je precej urbana, zato na poti ne manjka možnosti za okrepčilo in počitek. Uživajte!

Zapisala: Alenka KupiKolo.si

september 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Ljubljana – Preddvor – Tržič – Dovžanova soteska – Kranj – Ljubljana

kolesarske-poti-kupikolosi-dovžanova-soteska
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Ljubljana-Tacen (krožna pot)– pot poteka po manj prometnih, asfaltiranih cestah

    Potek  Ljubljana-Tacen – Šmartno – Selo pri Vodicah – Koseze – Topole – Suhadole – Moste – Komenda – Klanec – Zalog pri Cerkljah – Glinje – Šmartno – Poženik – Cerklje na Gorenjskem – Velesovo – Olševek – Tupaliče – Preddvor – Zgornja Bela – Bašelj – Trstenik – Goriče – Golnik – Senično – Križe – Pristava – Tržič – Čadovlje pri Tržiču – Jelendol – Tržič – Zgornje Duplje – Strahinj – Naklo – Kranj – Mavčiče – Zbilje – Smlednik – Vikrče – Ljubljana-Tacen

  • Razdalja

    101 km

  • Čas vožnje

    4-5 ur

  • Težavnostna stopnja

    3/5 –  zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 910 metrov, spust 868 metrov

  • Najvišja nadmorska višina

    772 m.n.v.

  • Največja strmina

    10 %

  • Najdaljši klanec

    5 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno, lahko tudi treking kolo

Dovžanova soteska

Namenjeni smo v Tržič in Dovžanovo sotesko. Prelep naravni rezervat se nahaja le nekaj kilometrov naprej od Tržiča. Leta 2018 je žal neurje in vodna ujma pošteno poškodovala cesto in večino mostov ter vas Jelendol praktično odrezala od sveta. Poškodovala je tudi strugo Tržiške Bistrice, odnesla hišo, sanacija je bila dolgotrajna, a danes je soteska še lepša, kot je bila.

kolesarske-poti-kupikolo-si-dovzanova-soteska

Slikovito dolino, ki je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji, je reka Tržiška Bistrica vrezala globoko v osrčje Karavank in razgalila spekter res zanimivih kamenin, starih več sto milijonov let. Ker je tam včasih bilo tropsko morje, v stenah še vedno mrgoli fosilov, ostankov živali, tudi takšnih, kot jih ni nikjer drugje na svetu.

kolesarske-poti-kupikolo-si-dovzanova-soteska

Opis poti

Pot začnemo v Tacnu, na parkirišču pod Šmarno goro, lahko pa parkiramo tudi že malce prej, pri Gostilnici Kaval na Tacenski cesti. Prevozili bomo številne gorenjske vasi in se na ta način skoraj v celoti izognili prometnim cesta ter uživali v prečudoviti pokrajini. S parkirišča se odpeljemo v smeri Gameljne in po cca 2 kilometrih zavijemo levo proti Šmartnem, nadaljujemo med polji in po cca 5,5 kilometrih zavijemo desno proti Šinkovemu Turnu in Selam pri Vodicah. Sledi nekaj kilometrov ravninske vožnje do Kosez, kjer zavijemo desno. Pripeljemo do obrtne cone v Mengšu, kjer pri Hidrotehnik Betonarna (napis na obzidju) zavijemo levo. Nadaljujemo skozi vasi Topole in Suhadole do Most, kjer prečkamo magistralno cesto Mengeš-Kranj in se na naslednjem križišču usmerimo levo proti Komendi.

kolesarske-poti-kupikolo-si-dovzanova-soteska

V Komendi prevozimo rumeno »Pogačarjevo« krožišče, s katerega se podamo proti cerkvi v kratek, strm klanec. Pot nadaljujemo skozi vas Klanec, Pogačarjev rojstni kraj, in nadaljujemo v Zalog pri Komendi, kjer zavijemo desno v Glinje, Šmartno, zavijemo desno v Poženik do Cerkelj na Gorenjskem.

kolesarske-poti-kupikolo-si-13
kolesarske-poti-kupikolo-si-dovžanova-soteska

V Cerkljah zavijemo desno, nato se držimo leve (ne proti Krvavcu). Na desni vidimo krasno kuliso Gradu Strmol, enega najstarejših in najbolje ohranjenih gradov na Slovenskem. Od leta 2004 je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V vasi Velesovo, pred tablo za konec Velesovega, zavijemo desno. Vozimo med polji do vasi Olševek, kjer zavijemo desno v hrib. Sledi nekaj stometrski strm klanec in spust v Tupaliče, kjer se tik pred Preddvorom priključimo cesti Kranj – Jezersko.

kolesarske-poti-kupikolo-si-21

Zavijemo levo v Preddvor in sledimo tablam Bašelj in Bela. Nadaljujemo do Trstenika, po kratkem spustu moramo biti pazljivi, da ne spregledamo odcepa za Goriče. Če zavijemo v Goriče se nam pot skrajša za nekaj kilometrov, predvsem se pa izognemo vožnji po prometnih cestah. Cesti za Golnik se priključimo tik pred krajšim klancem. Golniku sledi daljši vzpon prek Seničnega, spust do Križ, kjer zavijemo desno proti Pristavi. Po nekaj kilometrih prispemo v Tržič. Do tu smo opravili cca 50 kilometrov.

kolesarske-poti-kupikolo-si-dovžanova-soteska

V Tržiču nadaljujemo naravnost do Bornove graščine v Jelendolu, ki leži na koncu Dovžanove soteske. Cca 6,5 kilometrski odsek se rahlo vzpenja, proti koncu pa preide v kar konkreten klanec. Soteska je res čudovita, zato si vzamemo čas. Če ne drugje, se ustavimo pri morda najbolj slikovitem predoru v Sloveniji. Zgradili so ga pred več kot 120 leti po naročilu barona Julija Borna, ki je tudi sicer zaslužen za gradnjo ceste. Bival je v Jelendolu in veliko naredil za njegov razvoj.

kolesarske-poti-kupikolo-si-7

Po spustu si v Tržiču ogledamo še stari del mesta in nadaljujemo po lokalni cesti naravnost do Zadrage in Zgornjih Dupelj, kjer zavijemo levo v naselje. Nadaljujemo naravnost mimo pokopališča, preko polja do Strahinja in Naklega, dokler ne pridemo do glavne ceste, kjer zavijemo na kolesarsko pot in nadaljujemo do Kranja. Prevozimo center mesta, mimo Prešernove hiše, po Poštni ulici prevozimo most čez Kokro, zavijemo desno in po Cesti 1. maja pripeljemo do nakupovalnega centra Supernova.

kolesarske-poti-kupikolo-si-dovžanova-soteska

Od tu imamo dve možnosti: Levi ali desni breg Save

  1. Levi: Nadaljujemo naravnost preko križišča, po Smledniški cesti, ki nas po levem bregu Save pripelje preko Prebačevega in Trboj do Valburge. Tu prečkamo cesto Zbilje-Vodice in zapeljemo v hrib proti Smledniku, mimo golf igrišča in Vikrč nazaj v Ljubljano.
  2. Desni: Pri Supernovi zavijemo desno in smo takoj za mostom čez Savo pozorni na kratek hiter vzpon, da pridemo na desni breg Save. Na vrhu se usmerimo levo in nadaljujemo po Savski cesti preko Drulovke, skozi vasi Jama, Praše, Mavčiče, Podreča do krožišča. Zavijemo levo v Zbilje in se spustimo do Valburge. Zavijemo desno v Smlednik in nadaljujemo kot smo opisali v prejšnjem odstavku.
kolesarske-poti-kupikolo-si-12

Zapisala: Alenka kupikolo.si

avgust 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Novo mesto – Kartuzija Pleterje – Kostanjevica na Krki – Otočec – Novo mesto

banner-kolesarskih-poti_-800x300-4
  • Trasa

     

    Izhodišče in cilj Novo mesto  (krožna pot)– pot poteka po manj prometnih, asfaltiranih cestah

    Potek  – Novo mesto (Žabja vas) – Mali Slatnik – Križe – Gor. Suhadol  – Tolsti Vrh  – Cerov Log(levo) – Gorenje Vrhpolje – Dolenje Vrhpolje – Šmarje – Kartuzija Pleterje – Mali Ban – Veliki Ban – Kostanjevica na Krki – Malence – Zameško – Čučja Mlaka – Družinska vas – Dolenje Kronovo – Gorenje Kronovo – Otočec – Lešnica – Novo mesto (Žabja vas)

  • Razdalja

    61 km

  • Čas vožnje

    3 ure

  • Težavnostna stopnja

    3/5 –  zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    vzpon 729 metrov, spust 745 metrov

  • Najvišja nadmorska višina

    429 m.n.v.

  • Največja strmina

    10 %

  • Najdaljši klanec

    5 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno, lahko tudi treking kolo

Opis poti

Pot začnemo v Novem mestu. V Žabji vasi blizu Petrola lahko parkiramo pri enem od nakupovalnih centrov. Na prvem križišču zavijemo desno na medkrajevno cesto proti Šentjerneju, s katere pa že pri Malem Slatniku skrenemo desno v smeri Veliki Slatnik. Namesto po precej prometni cesti, se bomo peljali po lokalnih, skoraj praznih cestah, gor in dol med vinogradi in uživali v vožnji skozi dolenjske vasi.

kostanjevica-na-krki-kupikolo.si

Nadaljujemo skozi Križe, Velike Brusnice, Gor. Suhadol, v Cerovem Logu se držimo leve…do Šmarja, kjer zavijemo desno proti Kartuziji Pleterje.

kostanjevica-na-krki-kupikolo.si

Kartuzija je katoliški samostan, ki je sicer zaprt za obiskovalce, saj menihi živijo v samoti in tihoti. Možen je ogled stare gotske cerkve in multivizijske predstavitve o zgodovini in življenju kartuzijanov. Njihove odlične izdelke, kot so med, hruška, vino itd. pa lahko kupimo v njihovi trgovini in prek spleta.

kostanjevica-na-krki-kupikolo.si

Peljemo se ob kartuzijanskem obzidju do konca in pri znamenju zapeljemo levo v hrib, da se vrnemo na lokalno cesto. Tu se začne nekaj kilometrski vzpon na Mali in Veliki Ban, strmina ne presega 10%. Z vrha sledi dolg spust in ob zaključku pademo v naročje Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

kostanjevica-na-krki-kupikolo.si

Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja se je v Kostanjevici začel intenzivni kulturni utrip, zato tu najdemo številne kulturne spomenike, umetniške zbirke in prvo Forma vivo v Sloveniji. Krovna ustanova, ki skrbi za to, je Galerija Božidar Jakac. Izjemoma nam dovolijo, da ob kolesu prečkamo dvorišče, sicer pa galerijo obvozimo, da pridemo do mostu, ki vodi v središče mesta.

kostanjevica-na-krki-kupikolo.si

Osrednji del nadvse očarljive Kostanjevice na Krki, z le dvema vzporednima ulicama, leži na umetno zgrajenem otoku sredi reke Krke. Naselje, ki je hkrati najstarejše in najmanjše mestece na Dolenjskem, sodi med pomembna kulturna središča, ki se ga je zaradi pogostih poplav prijelo ime Dolenjske Benetke. Otok lahko obvozimo s čolnom, supom, na nabrežju je zgrajeno kopališče.

kostanjevica-na-krki-kupikolo.si

Po postanku se odpravimo nazaj proti Novemu mestu. Ob izhodu iz Kostanjevice, na krožišču, ne izberemo ceste, ki vodi v Šentjernej, pač pa zavijemo rahlo desno v smeri Smednik in se spet podamo skozi dolenjske vasi, le, da nas sedaj čaka skoraj 20 kilometrov ravnice, ki nam jo začini čelni veter in zgoče sonce, sploh, če se vračamo v zgodnjih popoldanskih urah. A z dosti vode ne bo problema.

kostanjevica-na-krki-kupikolo.si

Podamo se preko Malenc, Čučje Mlake, pri Dobrovi pri Škocjanu pazimo, da ne zavijemo proti Škocjanu, pač pa sledimo oznakam za Otočec. Zapeljemo pod avtocesto, nekaj kilometrov vozimo vzporedno, se pri Gorenjem Kronovem priključimo na kolesarsko stezo, ki nas skozi Otočec pripelje do Novega mesta. Če se nam ne mudi preveč, se obvezno ustavimo na Gradu Otočec in sprehodimo po grajskem parku ali si v grajski kavarni privoščimo kakšno njihovo odlično slaščico.

kostanjevica-na-krki-kupikolo.si

Ob kakšni drugi priliki se z gorskim kolesom v Gorenjem Kronovem podamo čez hrib, prek naselja Dobovo in skozi gozd v nekaj kilometrih dosežemo Šmarješke toplice, od koder lahko nadaljujemo do Klevevških toplic, naravnega bazena, v katerem se zbira izvirska termalna voda, ki ima vse leto okoli 24°C, zato je primerna za kopanje. V kombinaciji z zelo mrzlo Raduljo, ki pribrzi po soteski navzdol, je kopanje kar doživetje.

Za konec se zapeljemo skozi center Novega mesta. V kolikor se prej nismo ustavili, se v Bistroju Marof, ki se nahaja v sklopu športne dvorane Marof, nagradimo z vrhunskim sladoledom. Po Rozmanovi ulici nadaljujemo do Glavnega trga, prevozimo znameniti Kandijski most, ki je vsako leto zaključno prizorišče dirke Po Sloveniji in se levo po Kandijski cesti vrnemo do izhodišča.

Pot je več kot le kolesarjenje, obiščemo toliko dolenjskih znamenitosti, da lahko obogatimo tudi zakladnico svojih vedenj in znanj.

Zapisala: Alenka kupikolo.si

julij 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Fotogalerija

Škofja Loka – Sv. Lenart – Stari vrh – Breznica pod Lubnikom (Passo di Nace) – Škofja Loka

kolesarske-poti-kupikolo-si-stari vrh
  • Trasa

    Izhodišče in cilj Škofja Loka (krožna pot) – pot poteka po asfaltiranih in makadamskih cestah

    Potek  Škofja Loka – Praprotno – Zg. Luša – Sv. Lenart – Rovte v Selški dolini – vojaška cesta smer Stari vrh – Zapreval – Greblica – Četena Ravan – Javorje – Mlaka –  Prdole –  Breznica pod Lubnikom (Nace) – Škofja Loka

  • Razdalja

    40 km

  • Čas vožnje

    3 ure

  • Težavnostna stopnja

    3–4/5

  • Višinski metri

    vzpon 859 metrov, spust 893 metrov

  • Najvišja nadmorska višina

    959 m.n.v.

  • Največja strmina

    10 %

  • Najdaljši klanec

    5 km

  • Podlaga

    asfalt in makadam

  • Primerno za

    gravel, lahko tudi treking ali gorsko kolo

Opis poti

Prelepo, zelo razgledno pot začnemo na parkirišču bivše vojašnice v središču Škofje Loke. Podamo se v Selško dolino in se prek Starega vrha ter Lubnika na drugi strani spustimo v Poljansko dolino, od koder se vrnemo v Škofja Loko.

kolesarske-poti-kupikolo-si-stari vrh

Po cca 7 kilometrih vožnje od izhodišča v smeri Železnikov, v Praprotnem zavijemo levo proti Zgornji Luši, Sv. Lenartu in Staremu vrhu. Nadaljujemo in po nekaj kilometrih zavijemo desno proti Svetemu Lenartu in Rovtu. Od tu se cesta bolj vzpne, a naklonina ne preseže 10%.

kolesarske-poti-kupikolo-si-stari vrh

V Svetem Lenartu se ustavimo pri zanimivi cerkvi z enakim imenom, ki stoji na robu hriba. Pri njeni obnovi je sodeloval tudi Jože Plečnik, kar je mogoče opaziti v določenih elementih. Zanimivi pa so tudi tlaki iz narezanih okroglih tanjših debel. Ob cerkvi si lahko nalijemo svežo vodo, kar nam kolesarjem v vročih dneh pride zelo prav.

kolesarske-poti-kupikolo-si-stari vrh

Nadaljujemo pot proti Rovtam v Selški dolini, kjer se na vrhu priključimo na staro vojaško cesto. Če smo se do sedaj vozili po asfaltni podlagi, od tu skozi gozd sledi nekaj kilometrov makadama. Spremljajo nas čudoviti razgledi na smučišče Stari vrh, na neoskrunjeno naravo krajev, ki jih je v svojih delih velikokrat povzdigoval Ivan Tavčar. Rodil se je prav tukaj, v Poljanah nad Škofja Loko.

kolesarske-poti-kupikolo-si-stari vrh

Prečkamo smučišče Stari vrh in nadaljujemo proti Četeni Ravni, kjer se cesta prevesi na drugo stran. Po krajšem spustu zavijemo levo za Poljane in Javorje. Za tem moramo biti pozorni na odcep Mlaka, kjer spet zavijemo levo. Pot nas pripelje do makadamskega odseka in razpotja za Gabrško goro in Škofja Loko/Lubnik.

kolesarske-poti-kupikolo-si-stari vrh

Držimo se leve in se po nekaj kilometrih makadama in vztrajnega blagega vzpona spet priključimo na asfalt. Nato se cesta prevesi v spust in kmalu pripelje do popularne okrepčevalnice Nace.

Če so nam prej oči počivale na pobočjih Selške doline, nas zdaj razvajajo pogledi na hribovje v Poljanski dolini. Najbolj priljubljen škofjeloški kolesarski klanec je dobil ime Passo di Nace po prej omenjeni okrepčevalnici. Od tu sledi še 7 kilometrov spusta do Podpulfrce, kjer se usmerimo levo in po cca 2 kilometrih pridemo do Škofja Loke.

Zapisala: Alenka KupiKolo.si

julij 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Celje – Šmohor – Celje

banner-kolesarskih-poti_-800x300-3
  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Celje

    Potek: Celje – Kasaze – Liboje – Dom na Šmohorju – Malič – [V1: Zabukovica – Migojnice] ali [V2: Tremerje] – Celje

  • Razdalja

    40 – 50 km

  • Čas vožnje

    3-5 ur

  • Težavnostna stopnja

    3 – 4/5

    Tehnična zahtevnost: V1 –  nezahtevna, V2 – srednje zahtevna

    Kondicijska zahtevnost: srednje zahtevna

  • Višinski metri

    vzpon 950 m

  • Najvišja nadmorska višina

    936 m.n.v.

  • Največja strmina

    20 %

  • Najdaljši klanec

    10 km, 600 metrov višinske razlike

  • Podlaga

    pretežno makadam in gozdne poti, povezovalne ceste asfalt

  • Primerno za

    gorsko kolo, treking z manj užitka

    V1 gravel kolo

Opis poti

Pot začnemo v Celju, kjer najlažje parkiramo v okolici železniške postaje. S kolesarjenjem začnemo po urejeni peš/kolesarski poti ob desni strani reke Savinje, v smeri proti njenemu toku. Po asfaltni poti pridemo do kavarne in picerije Špice. Nadaljujemo naravnost, podlaga se spremeni  v urejen makadam. Ob poti opazimo viseči most čez reko Savinjo, mi pa še zmeraj nadaljujemo naravnost v urejeno gozdno traso. Po približno 6 kilometrih poti pridemo do konca gozda in naša pot doseže glavno cesto Petrovče – Liboje. Vključimo se na glavno cesto v smeri Liboj (levo), prečkamo reko Savinjo in nadaljujemo naravnost.

Po približno 4 kilometrih glavne ceste dosežemo kamnolom na desni strani in nadaljujemo naravnost. Po dodatnih 2 kilometrih dosežemo tablo, ki nas usmeri na »Dom na Šmohorju«, ki pa je bolj orientacijska, saj se naša pot nadaljuje naravnost. Za tablo se cesta strmo vzpne in nas s približno 15% klancem dodobra ogreje. Pot se nato vije po deloma asfaltni, deloma makadamski poti, vmes pa najdemo tudi kakšen krajši odsek s 25% naklonom. Pot poteka po zelo neprometni poti in po dobrih 3 km dosežemo križišče, ki si ga zapomnimo in v katerem nadaljujemo v smeri proti Domu na Šmohorju (levo), kar nakazujejo tudi smerne table. Makadamska cesta se spremeni v asfaltno, prečka kraj Šmohor, kjer bomo na desni strani videli cerkvico. Po približno 50 metrih za cerkvico nas smerne table usmerijo proti Domu na Šmohorju, levo, čez pašnik (če zgrešimo in gremo po glavni cesti, tega dosežemo po manj kot 100 metrih). Dosegli smo Dom na Šmohorju.

kolesarske-poti-kupikolo-si

Od Doma na Šmohorju lahko nadaljujemo proti najvišji točki, Maliču, ki je z 936m nmv tudi najvišja točka našega izleta. Od Doma se spustimo približno 100 metrov po glavni cesti naprej in kmalu zagledamo odcep levo po makadamski poti in smernimi tablami za Malič. Od tam sledimo poti po makadamu skozi gozd, kjer se bomo v slabih 2 kilometrih konkretno namučili, saj pot preseže tudi 20% naklona. Vmes se nam odpira pogled proti kraju Laško, na desni strani pa bomo med potjo opazili tudi izletišče za jadralne padalce. Na vrhu Maliča je oddajnik. Pot nazaj je mogoča le po isti poti.

kolesarske-poti-kupikolo-si-3

Ko se vrnemo do Doma na Šmohorju, imamo več možnosti spusta:

V1: Za lažjo verzijo izberemo pot nazaj do križišča, ki smo ga omenili prej. Dosežemo ga po dobrih 2 kilometrih poti. Namesto poti desno, po kateri smo prišli, nadaljujemo naravnost, v smeri Zabukovice. Pot poteka po makadamu skozi gozd in se vmes na kratko dviga in spušča. Po nekaj minutah dosežemo vrh in od tam se samo še spustimo v kraj Zabukovica. Podlaga se vmes spremeni v asfaltno in po približno 9 kilometrih ovinkastega spusta dosežemo kraj Griže in križišča, kjer nas reklamne table usmerijo desno v smeri Sadjarstva Mirosan. Cesti sledimo 2,5 kilometra, mimo nasadov, nakar dosežemo glavno cesto po kateri smo peljali v smeri Liboj. Na glavni cesti se usmerimo levo, prečkamo reko Savinjo in zavijemo na isto pot, po kateri smo prišli iz kraja Celje. Dosežemo viseči most, nato kavarno in picerijo Špico in se po približno 6 kilometrih vrnemo do našega izhodišča.

V2: Druga možnost spusta je po planinski poti, ki je tehnično precej zahtevnejša. V tej izvedbi od doma nadaljujemo proti Maliču, torej z glavne ceste zavijemo na makadamsko cesto, ampak kaj kmalu – po približno 200 metrih, zavijemo desno po zelo strmi planinski poti. Gozdna pot se nato umiri in postane lažje prevozna. Ves čas sledimo planinskim oznakam in oznakam proti kraju Tremerje. Vmes prehajamo med makadamsko in gozdno potjo, ki pa se na nekaterih delih kratko in strmo dvigne. Pot tehnično zahteva vsaj nekaj izkušenj z vožnjo po planinskih poteh. Po približno 8,5 kilometrih dosežem Tremerje. Nadaljujemo po cesti mimo kmetije v smeri čistilne naprave. Prečkamo reko Savinjo, nato nadaljujemo po kolesarski stezi, ki nas pripelje do našega izhodišča – železniške postaje v Celju.

kolesarske-poti-kupikolo-si-2

Dodatno:

Dom na Šmohorju je tudi cilj vsakoletnega dogodka »Vzpon na Šmohor«, saj do njega pelje lepa asfaltna cesta iz Laškega in je s tem prevozna tudi s cestnim kolesom.

Zapisal: Domen Preložnik

Foto in GPX: Domen Preložnik

julij 2021

Zemljevid poti

Download
Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?