Cerkljansko je s svojimi zaobljenimi vrhovi in zelenimi dolinami odličen poligon za pohodništvo in kolesarjenje, h aktivnemu življenju vabi poleti in pozimi, a v svojih nedrjih skriva še marsikaj.

Tu najdemo Šebreljsko planoto, pod katero so v majhni kraški jami Divje babe odkrili najstarejšo piščal na svetu. V Dolenjih Novakih, v težko dostopni soteski Pasice, najdemo edinstveno partizansko bolnico Franja, ki je bila zgrajena med 2. svetovno vojno in je leta 2015 dobila znak evropske kulturne dediščine. V spomin na njeno delovanje se vsako leto odvija kolesarski maraton Franja.

Ker se Cerkno nahaja na idrijski prelomnici, iz katere prihaja termalna voda, v sklopu hotela Cerkno najdemo edine slovenske terme v Julijskih Alpah. Na pobočju Črnega vrha, na točki, kjer se konča Gorenjska in začne Primorska, leži sodobno, večkrat nagrajeno smučišče Cerkno.

V to slikovito pokrajino smo se podali s kolesom. Iz Poljanske doline preko smučišča Cerkno v Davčo in naprej prek Petrovega Brda na Sorico ter se spustili v Selško dolino.

Zelo razgledno pot začnemo na parkirišču bivše vojašnice v središču Škofje Loke. Skozi star del mesta se podamo v Poljansko dolino in po cca 20-kilometrski ravninski vožnji mimo Gorenje vasi pripeljemo do odcepa za Hotavlje, kjer zavijemo desno. Cesta se začne rahlo vzpenjati in po cca 2-kilometrskem odseku prispemo do odcepa za Kopačnico, ki povezuje vasi Hotavlje in Leskovico. V Kopačnici najdemo izvir termalne vode, okoli katerega so zgradili bazen Pri Topličarju.

Do Leskovice nas čaka nekaj kilometrski vzpon, z naklonom med 10-12 %. V vasi nato nadaljujemo naravnost v smeri smučišča Cerkno, do katerega pridemo skozi Laze in Robidnico. Ko prispemo na parkirišče, namenjeno smučišču, lahko zapeljemo desno v hrib, do spodnje postaje sedežnice Počivalo, ki predstavlja enega od dveh možnih vstopov na smučišče Cerkno.

Vrnemo se nazaj na parkirišče, zavijemo desno in po krajšem spustu v Gorenjih Novakih pripeljemo do razcepa. Tu moramo biti pazljivi, da zavijemo desno v hrib proti Davči, saj nas bi nadaljevanje po spodnji cesti pripeljalo preko Dolenjih Novakov v Cerkno. Davča je razloženo naselje samotnih kmetij, ki ima le okoli 250 prebivalcev. Velja za najbolj raztegnjeno vas v Sloveniji, hiše na nadmorski višini med 850 do 1100 metrov so raztresene na 10 kilometrih.

Začetni vzpon je kar pošteno strm, a kmalu preide v zmernejši naklon, na vrhu pa smo nagrajeni z ravnokar prenovljeno asfaltno podlago, za njo pa s kratkim makadamskim odsekom. Prispemo do kmetije Pr’Vrhovc, kjer levo vidimo ljubek kamp, nadaljujemo v krajši spust in zavijemo levo. Ko ob potoku Davča zagledamo vikend kot iz pravljice Janko in Metka, ne nadaljujemo naravnost do Davških slapov, pač pa zavijem ostro desno v hrib v smeri Zgaga. Kratkemu vzponu sledi zahteven daljši spust do kmetije Zgaga, kjer zavijemo levo in se priključimo na cesto, ki pelje proti Petrovem Brdu. Pred nadaljevanjem lahko pri izviru na levi strani ceste dotočimo vodo.

Do Petrovega Brda se cesta spet vzpenja. Ko zagledamo odcep za Tolmin in Novo Gorico, zavijemo desno v smeri Sorica. Preden se vzpnem do Zgornje Sorice, v križišču lahko naredimo postanek v Planinskem domu.

Iz Zgornje Sorice sledi spust v Podrošt, kjer se držimo leve in peljemo v smeri Zali Log. Nadaljujemo po Selški dolini skozi Železnike, Selce, Dolenjo vas, Bukovico v Škofja Loko. Tam pa prek Stare Loke pripeljemo nazaj na izhodišče pri bivši vojašnici.

Zapisala: Alenka KupiKolo.si

september 2021

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?

Jezerski vrh leži na meji z Avstrijo. Tam je tudi mejni prehod, nekaj kilometrov prej pa leži Jezersko, razloženo hribovsko naselje v pravljični naravi. Sestavljata ga Spodnje in Zgornje Jezersko s Planšarskim jezerom, vse skupaj je obdano s čudovito gorsko kuliso Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Pogovorno vedno rečemo, da gremo na Jezersko in slednje lahko tudi drži, če se vzpnemo le do prej omenjenega jezera. Vzpon na Jezerski vrh se začne v Preddvoru, do vrha naredimo dobrih 25 kilometrov in je eden prijaznejših na Gorenjskem. Okolje, v katerega se vzpnemo pa s svojimi vedutami poplača vse, kar smo vložili in nagradi telo, še posebej pa slovensko dušo.

Iz doline nas spremljata dve stalnici, za kateri se nam zdi, da se z nami vzpenjata. Reka Kokra in Priprte oči. Kokra enkrat šumi na desni, drugič na levi strani ceste in nas zapusti v Spodnjem Jezerskem, Priprte oči pa so line zelo dobro ohranjenih nemških bunkerjev iz 2. svetovne vojne. Skoraj celo pot nas pomenljivo opazujejo, če bomo zmogli do vrha. Večino bunkerjev stoji ob mostovih, saj so bili zgrajeni v obrambne namene, da bi preprečili njihovo miniranje, danes pa so neme priče krute preteklosti.

V kolikor ne živimo na Gorenjskem, se lahko odpeljemo do Preddvora, parkiramo pri jezeru Črnava in pot začnemo od tam. Lahko jo začnemo v Kranju ali okoliških krajih, mi smo se na pot podali iz Ljubljane.

V Ljubljani štartamo v Tacnu, na parkirišču pod Šmarno goro, lahko pa parkiramo že malce prej, pri Gostilnici Kaval ob Tacenski cesti. Peljali se bomo skozi številne gorenjske vasi in se na ta način skoraj v celoti izognili prometnicam. S parkirišča se odpeljemo v smeri Gameljne in po cca 2 kilometrih zavijemo levo proti Šmartnem, nadaljujemo med polji in po cca 5,5 kilometrih zavijemo desno proti Šinkovemu Turnu in Selam pri Vodicah. Sledi nekaj kilometrov ravninske vožnje do Kosez, kjer zavijemo desno. Pripeljemo do obrtne cone v Mengšu in pri Hidrotehnik Betonarna (napis na obzidju) zavijemo levo. Nadaljujemo skozi vasi Topole in Suhadole do Most, kjer prečkamo magistralno cesto Mengeš-Kranj in se na naslednjem križišču usmerimo levo proti Komendi.

V Komendi prevozimo rumeno »Pogačarjevo« krožišče, s katerega v drugem izvozu zapeljemo v kratek, strm klanec. Pri cerkvi se cesta poravna in skozi Klanec nadaljujemo v Zalog pri Komendi, kjer zavijemo desno v Glinje, Šmartno, nato zavijemo desno v Poženik in nadaljujemo naravnost do Cerkelj na Gorenjskem.

V Cerkljah zavijemo desno, nato se držimo leve (ne proti Krvavcu). Na desni vidimo krasno kuliso Gradu Strmol, enega najstarejših in najbolje ohranjenih gradov na Slovenskem. Od leta 2004 je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V vasi Velesovo, pred tablo za konec Velesovega, zavijemo desno. Vozimo med polji do vasi Olševek, kjer zavijemo desno v hrib. Sledi nekaj stometrski strm klanec in spust v Tupaliče in tik pred Preddvorom se priključimo cesti Kranj – Jezersko.

Prispeli smo do odcepa za Preddvor. Od tukaj se cesta stalno rahlo vzpenja, a do vasi Spodnje Jezersko ne preseže 3 %. Tam prvič pokaže, da moramo računati tudi z večjimi nakloni. Ko peljemo še mimo gostilne Kanonir pa sledijo zadnji trije kilometri do Zg. Jezerskega. Najprej dva kilometra približno 7 % vzpona, ko pa na desni zagledamo Petrolovo črpalko, vemo, da smo na vrhu. Sledi približno kilometer ravninske vožnje skozi Zgornje Jezersko, do cerkve Sv. Andreja. Pred njo je odcep k Planšarskemu jezeru, kamor bomo zavili na povratku. Nadaljujemo in cesta se začne spet vzpenjati. Na petih serpentinah nas čaka cca 4,5 kilometre vzpona med 7% in 9%. Ko zagledamo tablo Jezerski vrh 1.218 m.n.m. in za njo državno mejo ter mejni prehod, smo na cilju.

S tega odseka so čudoviti razgledi in če se ne ustavimo na vzponu, se moramo vsekakor ustaviti na spustu. Ko pod seboj zagledamo travnike, Jenkove, Šenkove in še kakšne, kjer so pozimi speljane tekaške smučine, sedaj se pa na njih pase govedo, ovce, na drugi strani konji, koze, vse obrobljeno z gozdovi in gorami, se upravičeno vprašamo, če to ni najlepša slovenska gorska vas. Pa najbrž ni, ker je Slovenija polna takih zakladov, da večkrat takole pomislimo, če je trenutni pogled sploh resničen.

Spustimo se in pred cerkvijo skrenemo levo z glavne poti, pravzaprav naravnost, proti Planšarskem jezeru. Tu se lahko spočijemo, okrepčamo ali pa le posedimo ob jezeru.

Prijeten spust do Preddvora je dolg 20 kilometrov, ni pa strm, tako, da se bodo noge tudi na povratku kar dobro vrtele. Pri odcepu zavijemo desno v Preddvor, se podamo naravnost v hrib do središča kraja, zavijemo levo in pred Mercatorjem spet levo za Breg ob Kokri. Na glavno cesto se spet priključimo v Tupaličah. Ta mali obvoz smo naredili zaradi trenutnega gradbišča, a tudi sicer lahko zapeljemo v središče simpatičnega Preddvora. Lahko pa za odcepom zavijemo desno proti jezeru Črnava, sploh če na vrhu nismo naredili postanka pri Planšarskem jezeru, se bo počitek prilegel. Nadaljujemo po prej opisanem obvozu, na glavno cesto se priključimo v Tupaličah in nadaljujemo skozi Hotemaže in v Visokem zavijemo levo za Šenčur.

Po dveh kilometrih mirne vožnje nadaljujemo skozi Šenčur do otoka, ga obvozimo in zapeljemo naravnost na nadvoz nad avtocesto, ki so ga pred leti zgradili le za pešce in kolesarje. Spustimo se v Voklo, kjer zaradi gradbišča zavijemo desno do Prebačevega, sicer bi nadaljevali naravnost v Trboje. V Prebačevem zavijemo levo in skozi Žerjavko pridemo do Trboj. Nadaljujejo do Valburge, prečkamo cesto Škofja Loka – Vodice, zapeljemo v hrib proti Smledniku, nadaljujemo mimo golf igrišča in pod Šmarno goro prispemo do Vikrč in do našega izhodišča, v Tacnu.

Zapisala: Alenka kupikolo.si

september 2021

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?