Kolesarjenje v podzemlju Pece

banner-kolesarskih-poti_podzemlje_pece_kupikolosi-800x300

Opis poti

Gorska kolesa so narejena za uživanje v gorah, na Koroškem pa je možno kolesariti tudi skozi njo. Kaj pravite na vožnjo iz ene doline v drugo, več sto metrov pod vrhom Pece, po opuščenih in skrivnostnih rudarskih rovih?

Po sprejemu v Infocentru Podzemlja Pece in Geoparka Karavanke na Glančniku v Mežici se boste v spremstvu vodnika odpravili do vhoda v rudnik na Igrčevem nad Črno na Koroškem. Kolesa si seveda izposodite pri njih. Potem se avantura zares začne! Na čelade si nadenete le še svetilko. Več kot pet kilometrov dolga edinstvena podzemna kolesarska pot poteka po varnih rovih opuščenega rudnika in se dvigne le za okrog 15 metrov. Po prekolesarjeni podzemni poti in izhodu iz rudnika na Bregu nad Mežico sledi le še približno poldrugi kilometer dolg spust po asfaltirani gorski cesti do izhodiščne točke na Glančniku. V rudniku se boste seveda tudi ustavili in prisluhnili najbolj skritim zgodbam podzemlja.

Stalna temperatura okrog 10°C popolna tema in varnostni predpisi v podzemlju zahtevajo posebno opremo. Uporaba čelade in naglavne svetilke je obvezna oprema, ki si jo boste izposodili ob plačilu vstopnine. Priporočamo topla športna oblačila in kolesarske rokavice.

Celotna pot traja cca 2,5 ure. Starostna omejitev je 10 let.

Ogled rudnika je možen samo z gorskim kolesom.

Obvezna je predhodna rezervacija termina.

spust_peca_podzemlje_kolesarjenje_koroska_kupikolosi

Kolesarska pot pod goro

V vožnji z gorskimi kolesi ponavadi uživamo v hribih. V našem rudniku pa smo našli prehod skozi goro, po opuščenih in skrivnostnih rovih pod goro Peco.
V spremstvu vodiča in soju naglavnih svetilk lahko varno prekolesarite več kot pet kilometrov edinstvene podzemne poti iz ene doline v drugo in doživite nepozabno pustolovščino.

Rudarji so pod goro Peco več kot tristo let odkopavali svinčevo in cinkovo rudo. V vseh teh letih so izkopali več kot 800 kilometrov rovov.

Večino rovov so rudarji izkopali v trdo kamenino, rudo in jalovino pa so iz rudnika odvažali z vozički po številnih transportnih poteh. Po enem od takšnih rovov danes poteka ta edinstvena, več kot pet kilometrov dolga kolesarska pot.Pot poteka po varnih rovih in se vzdigne le za okrog 15 metrov. Toda vdolbine in grbine nekdanjih železniških pragov ne dopuščajo lagodnega kolesarjenja.

rudnik-mezica-kolesarjenje_kupikolosi

MTB avantura

Najprimernejša izhodiščna točka za to avanturo je rudarski muzej v Mežici (500 m.n.v.), kjer vas bo čakal vodič s potrebno opremo. Od tam se boste odpeljali do vhoda v jamo na Igrčevem (643 m.n.v.) nad Črno na Koroškem, kjer se prične podzemna kolesarska pot. Izhod iz jame je v drugi dolini – Breg pri Mežici. Od tam se boste spustili približno 2 km do rudarskega muzeja v Mežici, kjer boste oddali izposojeno opremo, oprali kolesa in si ogledali številne zbirke v muzeju.

rudnik-mezica-kolesarjenje_kupikolosi

Več informacij:

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Glančniku v Mežici

    Potek: Glančniku v Mežici – Igrčevo v Črni – Bregu nad Mežico – Glančniku v Mežici

  • Razdalja

    možnih več poti

  • Čas vožnje

    2,5 ure

  • Težavnostna stopnja

    1/5 – lahka kolesarska tura

  • Podlaga

    asfalt – kamenje

  • Primerno za

    gorska kolesa

Videogalerija

Kranjska Gora – Krnica – Vršič – Kranjska Gora – Tamar – Kranjska Gora

banner-kolesarskih-poti_kupikolosi_800x300

Opis poti

Pot na najbolj znan gorski prelaz v Sloveniji začnemo v Kranjski Gori ali njeni okolici. Ena od možnosti  je, da krenemo iz 4 kilometre oddaljenega Gozd Martuljka in se do Kranjske Gore peljemo po Kolesarski poti Jureta Robiča D-2.

kolesarska_pot_kranjska_gora_vršič_krnica_kupikolosi

V Kranjski Gori zavijemo proti Vršiču in najprej prispemo do jezera Jasna, po slabem kilometru pa do mostu čez reko Pišnico. Ker smo se odločili, da se na Vršič podamo z gorskimi kolesi, pred mostom zavijemo levo. Proti Krnici kolesarimo po gozdno-peščeni poti vzdolž struge Velike Pišnice. Ker je narava tu neverjetno fotogenična, si za pot vzemimo malce več časa. Prizori, ujeti v fotoaparat, so osupljivo lepi.

kolesarska_pot_kranjska_gora_vršič_krnica_kupikolosi

Do Koče v Krnici nas čaka dobrih pet kilometrov poti, ki se rahlo vzpenja. Občasno moramo premagati nanose hudourniškega kamenja, proti koncu pa vzpon doseže tudi 15 odstotkov. Do Koče v Krnici, ki stoji na nadmorski višini 1.113 m, premagamo že 250 višinskih metrov. Pred nadaljevanjem poti si tu lahko privoščimo dober štrudelj. Iz Krnice se vrnemo do križišča, kjer zavijemo levo, prečkamo Pišnico in se vzpnemo do 3. serpentine glavne ceste na Vršič, po kateri tudi nadaljujemo. 

kolesarska_pot_kranjska_gora_vršič_krnica_kupikolosi

Kmalu po 16. od skupno 24 serpentin, pri Tonkini koči, zavijemo levo, na staro vojaško pot. Če je glavna cesta, sploh ob vikendih, zelo prometna, hrupna, se bomo tu kar naenkrat znašli v objemu gozdnega miru. Mirna razgledna pot se zlagoma dviguje in nas pripelje do najvišje točke, do Poštarskega doma na Vršiču, na 1.688 m.n.v. 

kolesarska_pot_kranjska_gora_vršič_krnica_kupikolosi

Vozna podlaga se menja, od gozdne, peščene, do skalnate. Pot je prelepa, a je morda nekajkrat bolj varno kolo preriniti mimo skal oziroma malce bolj izpostavljenih mest. Ponujajo se nam pravljični razgledi in če prej v prisojnikovem skalovju nismo mogli razbrati obraza znamenite Ajdovske deklice, se tu zgoraj z njo znajdemo iz oči v oči.  

kolesarska_pot_kranjska_gora_vršič_krnica_kupikolosi

V kolikor se ne odločimo za postanek pri Poštarskem domu, nadaljujemo in pot začne zavijati desno okoli hriba. Rahlo se spušča do križišča, kjer se nam odpre pogled na Malo Mojstrovko in melišče pod njo. 

kolesarska_pot_kranjska_gora_vršič_krnica_kupikolosi

Spustimo se do Tičarjevega doma, kjer naredimo krajšo pavzo. Naužijemo se gorskih pogledov in zraka, nato se spustimo na cesto oz. cestni prelaz na 1.611 m.n.v. Na dan našega obiska je doživel prometni kolaps. Očitno so kolesarji, ki so v nasprotju z nami nadaljevali pot po asfaltirani cesti, imeli na vzponu kar dosti motorizirane družbe. Razlog je bil verjetno v čudovito sončnem dnevu.

Za spust imamo dve možnosti: 

Lahko se vrnemo po peščeni poti nad Tičarjev dom, na razpotju zavijemo levo, okoli hriba, še enkrat pozdravimo Ajdovsko deklico in se spustimo po stari cesti, po kateri smo prišli. Spust je atraktiven, le na nekaj slabše prehodnih predelih je treba biti pozoren in morda bolje sestopiti s kolesa. 

Druga možnost je, da se s prelaza spustimo po asfaltirani cesti do tretje serpentine, kjer upočasnimo, da ne zgrešimo odcepa za gozdno pot ob Pišnici. Vsekakor pa je pot možno nadaljevati naprej po cesti do Jezera Jasne in Kranjske gore.

Ko prispemo do jezera Jasna, prek Kranjske Gore nadaljujemo po Kolesarski poti Jureta Robiča D-2 v smeri mejnega prehoda Rateče. Na odcepu za Planico zavijemo levo, kjer si ogledamo veličastne smučarske skakalnice. Velika verjetnost je, da bomo naleteli na trening kakšne od reprezentanc, ki tudi poleti radi trenirajo v Planici. Asfaltirana cesta se tu konča in do Tamarja vodita dve makadamski poti, a najprej moramo prečkati širok hudourniški nanos kamenja. Odločimo se za desno, bolj naravno in manj utrjeno pot, ki je pozimi namenjena progi za smučarski tek. Vrnili se bomo po levi, ki je v vseh letnih časih namenjena pešačenju. Do doma v Tamarju se v 3,5 km vzpnemo za cca 180 m. 

 

kolesarska_pot_kranjska_gora_vršič_krnica_kupikolosi

Ko se na povratku pripeljemo do Planice, lahko zavijemo z asfaltne ceste na majhno raziskovanje gozdnih poti. Na kolesarsko pot D-2 se bomo priključili nekje na pol poti proti Zelencem. 

Vršič in Tamar sta destinaciji, ki jih seveda lahko obiščemo ločeno, a če smo dovolj hitri, je v enem dnevu dovolj časa za obe.

Pot prevozila: Alenka

Zapisano: Avgust 2020

Kaj to sploh je Kupikolo.si?

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Kranjska gora – pot pretežno poteka po manj prometnih, gozdnih in gorskih poteh 

    Potek: Gozd Martuljek – Kranjska gora – Krnica – Vršič – Kranjska Gora – Planica – Tamar – Kranjska Gora – Gozd Martuljek

  • Razdalja

    60 km

  • Čas vožnje

    4 ure

  • Težavnostna stopnja

    4/5 – zelo zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    1.215 m vzpon

  • Višinski metri

    1.214 m spust

  • Najdaljši klanec

    12 km

  • Največja strmina

    16%

  • Podlaga

    mešana-asfalt in gozdno/gorska pot

  • Primerno za

    gorska kolesa

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Kolesarska pot od izvira Kamniške Bistrice do izvira Krke (C1)

banner-kolesarskih-poti-kupi-kolo_-800x300

Opis poti

Pot začnete ob izviru Kamniške Bistrice z veličastnimi pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe. Nato se spustite po dolini Kamniške Bistrice preko Kamnika in mimo Volčjega potoka do Radomelj, kjer v krožišču zavijete levo v smeri vasi Rova. Po Rafolčah pri kapeli zavijete ostro levo, nadaljujete mimo Kersnikovega gradu na Brdu pri Lukovici in se spustite do starega trškega jedra v Lukovici. Od tu naprej prečka cestna kolesarska pot avtocesto in vodi skozi vasi Spodnje Prapreče, Dole pri Kraščah vse do Moravč, kjer sledite glavni cesti v smeri Kandrš. V zaselku Trata se usmerite desno v klanec proti GEOSS-u in Vačam.

Za vasjo Vače zavijete levo in se preko Boltije spustite v dolino Save do Ponovič. Tu zavijete desno proti Litiji. V Litiji prečkate Savo in se preko starega mestnega jedra vzpnete do Šmartnega pri Litiji, ki ga nakazuje kulisa mogočne cerkve sv. Martina. Pri cerkvi sledite oznakam za Bogenšperk in Novo mesto. Čaka vas vzpon mimo gradu Bogenšperk, od koder se kmalu spustite v dolino reke Temenice.

Po krajšem vzponu se pri gostilni Jap v levem ovinku držite desno in kolesarite po dolenjskem ravniku preko Šentvida pri Stični do glavne poti, od katere se po dobrih 500 m v zaselku Griže odcepi cesta proti Stični. Od tu se usmerite proti jugu in preko Ivančne Gorice in Muljave prikolesarite do Krke, kjer pri cerkvi sledite smerokazom za izvir Krke. Pot se zaključi pri mogočnem kraškem izviru Krke pod Krško jamo.

odizviradoizviraimg-kolesarske-poti-kupi-kolo

Namigi za ogled

  • Izvir Kamniške Bistrice
  • Staro mestno jedro (Kamnik)
  • Arboretum Volčji Potok
  • Grad Brdo (Brdo pri Lukovici)
  • Trg v Lukovici
  • GEOSS
  • Poustvaritev Vaška situla (Klenik)
  • Cerkev sv. Martina (Šmartno pri Litiji)
  • Grad Bogenšperk
  • Cisterijanski samostan Stična
  • Rojstna hiša Josipa Jurčiča (Muljava)
  • Trg v Lukovici)
  • Krška jama in kraški izvir reke Krke (Krka)

Zanimivosti na poti

Med tremi izviri Kamniške Bistrice je najbolj poznan tisti, ki se nahaja v bližini Doma v Kamniški Bistrici. Voda priteče na dan izpod skal, poraslih z mahom, nato pa se za kratek čas ustavi v umetnem jezeru. Kamniška Bistrica je v tem začetnem toku zelo slikovita. Okrog soteske Predaselj vas vodi sprehajalna pot.

Več informacij

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: izvir Kamniške bistrice

    Izvir Kamniške Bistrice–Kamnik–Radomlje– Lukovica–Moravče–Slivna–Litija–Šmartno pri Litiji–Šentvid pri Stični–Stična–Muljava–izvir Krke

  • Razdalja

    92,7 km

  • Čas vožnje

    4,5 ure

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    1.000 m vzpon

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    cestna kolesa

Download

Fotogalerija

Kolesarska pot pozdrav Tuhinjski dolini (C2)

banner-kolesarskih-poti-kupi-kolo_-800x300

Opis poti

Iz srednjeveškega Kamnika, kjer začnete vašo pot, se odpeljete proti zeleni Tuhinjski dolini. Cesta vodi ob vaseh Tuhinjske doline, mimo Term Snovik in čez preval Kozjak vse do Motnika. Zavijete v vas ter se od tu povzpnete na preval Strmec in naprej do Trojan, ki slovijo po odličnih krofih. S Trojan vas pot po regionalni cesti vodi v Blagovico v Črnem grabnu, kot dolino imenujejo že od nekdaj. V Blagovici zavijete desno in se dvignete na Pšajnovico – vasico, ki leži na grebenu med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino. Pot vas vodi še do vasice Zgornje Palovče, ki je znana po 350 let stari Budnarjevi domačiji s črno kuhinjo. Iz Zgornjih Palovč se spustite proti Kamniku mimo odcepa za Stari grad, ki ponuja lep razgled na Kamnik.

tuhinjska-dolina-kolesarske-poti-kupi-kolo-C2

Zanimivosti na poti

Motnik je eden izmed trgov v občini Kamnik. Tržne pravice mu je že leta 1423 podelil Ernest Železni, ki je bil kot zadnji vojvoda, ustoličen na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Motnik je bil zgodovinsko gledano zelo pomemben kraj, saj je v srednjem veku kasnejša t. i. cesarska cesta kakih 200 let potekala prav čez ta kraj in ne čez Trojane ter Črni graben kot danes.

Namigi za ogled

  • Staro mestno jedro (Kamnik)
  • Stari grad (Kamnik)
  • Budnarjeva domačija (Zgornje Palovče)
  • EKO Terme Snovik (Snovik)
  • Trg v Motniku
  • Trojane (trojanski krofi)

Več informacij

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Kamnik, Glavni trg (TIC)

    Kamnik–Motnik–Trojane–Blagovica–Pšajnovica– Zgornje Palovče–Kamnik

  • Razdalja

    61,5 km

  • Čas vožnje

    3 ure

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    1.310 m vzpon

  • Višinski metri

    480 m spust

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    cestna kolesa

Download

Fotogalerija

Cerklje na Gorenjskem – Trasa državnega prvenstva v kolesarstvu 2020

banner-kolesarskih-poti_kupikolosi_800x300

Opis poti

Družinski kolesarski izlet v gorenjsko Flandrijo, kot ji zaradi pogostega vetra radi rečejo kolesarji, bo otrokom še bolj zanimiv, če dodamo, da bomo prevozili traso Državnega prvenstva v kolesarstvu 2020. Na cesti bomo lahko še vedno prebrali številne spodbude tekmovalcem, ki so jih pred tekmo napisali navijači. Za konec se lahko odpeljemo še do bližnjega Gradu Strmol ali pa do spodnje postaje gondole na smučišče Krvavec.

Pripeljemo se do Gostilnice in picerije Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Prav od tukaj so se junija na 146 km dolgo pot podali kolesarji na letošnjem Državnem prvenstvu. Zaradi okoliščin, ki jih po celem svetu kroji korona virus, je nastopilo vse najboljše, kar premoremo v kolesarstvu. Tudi v mednarodnem merilu je bila to prva dirka v korona razmerah in je zato še bolj odmevala v kolesarskem svetu. 

S parkirišča zavijemo desno proti Cerkljam, nadaljujemo proti krožišču z umetelno izdelanimi čebelami in čebeljimi panji. V drugem izvozu zapeljemo proti Pšenični Polici in Zalogu.

kolesarske_poti_cerklje_ambrož_pod_Krvavcem_Kupikolosi

Na Klancu, rojstnem kraju Tadeja Pogačarja, zavijemo desno, čez polje, nato levo proti Komendi. Obvozimo krožišče v središču Komende, na drugem izvozu nadaljujemo naravnost, čez 500m v naslednjem krožišču zapeljemo v smeri Podboršta in Komendske Dobrave. Ko na levi peljemo mimo najnižje ležečega Planinskega doma v Sloveniji, se cesta začne rahlo vzpenjati. Sledi prijetna vožnja v hladu dreves in vzpon proti Komendski dobravi, ki na koncu doseže 8 odstotkov. Sledita še dva krajša vzpona proti Cerkljanski Dobravi. Pred Zalogom zavijemo desno proti Glinjam. Nadaljujemo v Šmartno, desno v Poženik, pri znamenju desno proti Pšati. V vasi Grad zavijemo levo proti izhodišču. Prevozili smo en krog, dolg 19,7 km. Tekmovalci so pred zaključnim vzponom na Ambrož pod Krvavcem prevozili 7 takih krogov, tekmovalke pa 3. 

Ko zaključimo tekmovali krog, se za zaključek lepega izleta lahko odpeljemo še do bližnjega Gradu Strmol. S parkirišča Pod Jenkovo lipo tokrat zavijemo levo, po nekaj sto metrih zavijemo levo v vas Dvorje. Na koncu vasi zavijemo desno in smo pri Gradu Strmol, ki je zelo prijetno okolje za kratek postanek ali okrepčilo.

Imamo pa še dve možnosti:

Prva: Po želji celotno traso lahko začnemo na nasprotnem koncu, s parkirišča pri Planinskem domu Komenda. Zavijemo levo v smeri Komendska Dobrava in naprej po že opisani trasi, se vmes po želji ustavimo pri Gradu Strmol in se na koncu v Planinskem domu še podpremo z okusno hrano. Imajo veliko otroško igrišče, nemalokrat pa naletimo na privezane konje, saj tudi jahači to lokacijo radi uporabijo za počitek in okrepčilo.

Druga: Če želimo traso zaključiti v duhu prvenstva in otroci niso premajhni, lahko po zaključku ravninskega kroga, v vasi Grad, zavijemo desno. Pri odcepu za Ambrož pod Krvavcem in Šenturško Goro, kamor so zavili tekmovalci, nadaljujemo v smeri spodnje postaje gondolske žičnice na Krvavec. Tudi ta vzpon ni ravno nedolžen, v manj kot 3 kilometrih premagamo 180 m.n.v. Od odcepa se vzpon stopnjuje, začenši s 5 odstotki, nato vztraja pri 9 tih, zadnjih 800 metrov pri 12tih, občasno tudi 15tih odstotkih. A tudi, če bo treba malce pešačiti, bodo otroci ponosni na dosežek in ga dolgo ne bodo pozabili.

Progo prevozila: Alenka

Zapisano: Julij 2020

Kaj to sploh je Kupikolo.si?

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Cerklje na Gorenjskem pot poteka po manj prometnih cestah

    Potek trase državnega prvenstva 2020: Cerklje na Gorenjskem – Pšenična Polica – Zalog pri Cerkljah – Klanec – Komenda – Podboršt pri Komendi – Komendska Dobrava – Cerkljanska Dobrava – Glinje – Šmartno – Poženik – Pšata – Grad – Cerklje na Gorenjskem

  • Razdalja

    23 km

  • Čas vožnje

    1,5 ure

  • Težavnostna stopnja

    2 / 5 manj zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    131 m spust

  • Višinski metri

    134 m vzpon

  • Najdaljši klanec

    500 m

  • Največja strmina

    8%

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    treking kolo

Download

Videogalerija

Ljubljana – Cerklje na Gorenjskem – Ambrož pod Krvavcem – Ljubljana (trasa državnega prvenstva 2020)

cestno_državno_prvenstvo_banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Pot začnemo s severnega obrobja Ljubljane. Od Gostilnice Kaval zavijemo levo na Tacensko cesto v smeri Šmarne gore. Za mostom čez reko Savo se držimo desno, v Šmartnem pod Šmarno Goro zavijemo levo v krajši klanec. Prevozimo nadvoz nad gorenjsko avtocesto in prek Skaručne nadaljujemo do Vodic. V jasnih dneh nas na obzorju spremljajo gorski stražarji. Vidimo Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, če obrnemo glavo, pa še Julijce s Triglavom. Namenjeni smo v Cerklje na Gorenjskem. Prevozili bomo traso Državnega prvenstva v cestnem kolesarstvu 2020, na katerem je z neverjetnim šprintom v klanec slavil Primož Roglič, pred Tadejem Pogačarjem. 

kolesarske_poti_cerklje_ambrož_pod_Krvavcem_Kupikolosi

V Vodicah, na semaforiziranem križišču, nadaljujemo naravnost v cca 500 m klanec, z max 7 odstotnim naklonom. Na ravnici zavijemo desno proti Lahovčam, prečkamo glavno cesto št.104 Mengeš-Kranj, nadaljujemo po ravnici do Zaloga, kjer zavijemo levo in takoj, pred cerkvijo, desno proti Glinjam. V Cerkljah na Gorenjskem, v križišču pri cerkvi, zavijemo desno proti Krvavcu. Pri gostilnici in piceriji Pod Jenkovo Lipo smo prispeli na začetek trase. Ustavimo in obrnemo kolo v smer, iz katere smo prišli in začnemo. Do tu smo naredili 21,5 km. 

kolesarske_poti_cerklje_ambrož_pod_Krvavcem_Kupikolosi

V Cerkljah zapeljemo okoli krožišča z umetelno izdelanimi čebelami in čebeljimi panji. V drugem izvozu zapeljemo proti Pšenični Polici in Zalogu. Na Klancu, rojstnem kraju Tadeja Pogačarja, zavijemo desno, čez polje, nato levo proti Komendi. Obvozimo krožišče v središču Komende, na drugem izvozu nadaljujemo naravnost, čez 500m v naslednjem krožišču zapeljemo v smeri Podboršta in Komendske Dobrave. Ko na levi peljemo mimo najnižje ležečega Planinskega doma pri nas, se začne cesta rahlo vzpenjati. Sledi prijetna vožnja v hladu dreves in vzpon prot Komendski Dobravi, ki na koncu doseže 8 odstotkov. Sledita še dva krajša vzpona proti Cerkljanski Dobravi. Pred Zalogom zavijemo desno proti Glinjam. Nadaljujemo v Šmartno, desno v Poženik, pri znamenju desno proti Pšati, do vasi Grad. Tu bi morali za zaključek celotnega kroga zaviti levo proti izhodišču, a lahko zanemarimo teh nekaj sto metrov. Tekmovalci so pred zaključnim vzponom na Ambrož pod Krvavcem prevozili 7 takih krogov, dolgih 19,7 km, tekmovalke pa 3.

V Gradu torej zavijemo desno, čez cca 500 m smo pri odcepu za Šenturško Goro in Ambrož pod Krvavcem. Zavijemo desno in 8 kilometerski zaključni vzpon se začne. Cesta se kar naenkrat s 4 odstotnega naklona postavi pokonci, do 12 odstotnega in vztraja. Očitno ne bo lahko, a je vredno. To je eden najzahtevnejših klancev v Sloveniji, pred njega kolesarji uvrščajo le vzpon na Mangartsko sedlo. Oba sta izziv za vsakega dobrega hribolazca na cestnem kolesu, želja pa prav vseh, tudi tistih, ki na vzponih niso najboljši. Celotni vzpon do planine Jezerca sicer šteje skoraj 12 km, a trasa državnega prvenstva se je zaključila po dobrih osmih km, na parkirišču Turistične kmetije Pr’ Ambružarju. 

Prvi kilometri so naporni, 12 odstotni naklon popusti šele po skoraj treh kilometrih. Na odcepu za Šenturško goro zavijemo levo, strmina počasi popusti in ko pridemo iz gozda, sledi odrešujoča ravnica. Na desnem ovinku se cesta spet vzpne, a nam delo olajša prelepo okolje. Že pobočje, po katerem se vije cesta, je čudovito. Deluje mirno in svobodno. Razgledi v dolino, proti Kranju in proti Ljubljani, pa poplačajo ves trud.

kolesarske_poti_cerklje_ambrož_podkrvavcem_kupikolosi_800x600

Po osmih kilometrih zavijemo desno na parkirišče Pr’ Ambružarju in smo na cilju. Do tu smo se dvignili, skupno s krajšimi vzponi na ravnini, za 962 m, na nadmorsko višino 1083 m. Pred spustom v dolino se malo odpočijemo. Na vznožju zavijemo proti Cerkljam, kjer na otoku zavijemo proti Pšenični Polici, do Zaloga, desno proti Lahovčam, spet prečkamo glavno cesto 104. Nadaljujemo med polji, zavijemo levo proti Vodicam, kjer na semaforiziranem križišču nadaljujemo naravnost, prek Skaručne proti Ljubljani. 

Ko prečkamo most čez Savo, smo od izhodišča oddaljeni le še 1 km. Če ste parkirali pri Gostilnici Kaval, se za konec nagradite. Eno najbolj priljubljenih gostišč v Ljubljani slovi po dobri hrani, izvrstnih slaščicah in prijetnem ambientu. Dober tek! Zasluženo.

Imamo pa še dve možnosti:

Prva: Po postanku Pr’ Ambružarju nadaljujemo še slabih 4 km do planine Jezerca. Takoj po startu sledi najbolj strmi del trase, tudi 16 odstotkov. Kasneje se nas strmina usmili, do konca moramo premagati cca 3 km 7-8 odstotnega klanca, na nadmorsko višino 1.413 metrov. Prikolesarimo skoraj do smučišč na Kriški planini, kjer se asfalt konča. 

Druga: Če nismo dovolj dobro pripravljeni za tako zahteven vzpon, lahko pri odcepu za Ambrož pod Krvavcem nadaljujemo v smeri proti spodnji postaji gondolske žičnice na Krvavec. Tudi ta vzpon ni ravno nedolžen, a bistveno krajši. V manj kot 3 kilometrih premagamo dodatnih 180 m.n.v. Od odcepa se vzpon stopnjuje, začenši s 5 odstotki, nato vztraja pri 9 tih, zadnjih 800 metrov pri 12tih, občasno tudi 15tih odstotkih. 

Karkoli se boste odločili, boste lahko zadovoljni s seboj, zelooo zadovoljni.

Progo prevozila: Alenka

Zapisano: Julij 2020

Kaj to sploh je Kupikolo.si?

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Ljubljana Šentvid (Brod) pot poteka po manj prometnih in gorskih cestah

    Potek: Ljubljana-Šentvid – Šmartno pod Šmarno goro – Vodice – Lahovče – Glinje – Cerklje na Gorenjskem – Trasa državnega prvenstva 2020 (Cerklje na G. – Pšenična Polica – Zalog pri Cerkljah – Klanec – Komenda – Podboršt pri Komendi – Komendska Dobrava – Cerkljanska Dobrava – Glinje – Šmartno – Poženik – Pšata – Grad – Ambrož pod Krvavcem) – Vodice – Ljubljana-Šentvid

  • Razdalja

    78 km

  • Čas vožnje

    3 do 4 ure

  • Težavnostna stopnja

    4 / 5 zelo zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    973 m spust

  • Višinski metri

    962 m vzpon

  • Največja strmina

    12%

  • Najdaljši klanec

    8 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno

Download

Videogalerija

Ljubljana – Kamniška Bistrica – Ljubljana

banner-kolesarskih-poti-kamniška-bistrica_kupikolosi-800x300

Opis poti

Pot začnemo s severnega obrobja Ljubljane. Od Gostilnice Kaval zavijemo levo na Tacensko cesto v smeri Šmarne gore. Za mostom čez reko Savo se držimo desno, v Šmartnem pod Šmarno Goro zavijemo levo v krajši klanec. Prevozimo nadvoz nad gorenjsko avtocesto in po cca 5,5 km, na odcepu za Šinkov Turn in Vojsko, zavijemo desno med polja. Sledi ravnica, manj prometna cesta in tiha narava. V daljavi vidimo Kamniške planine, desno in levo pšenična in koruzna polja še čakajo na žetev. Z njih nas bodo v avgustovskih in septembrskih rosno svežih jutrih pozdravljale čaplje vseh barv. Bele, sive, rjave, tudi kakšna štorklja se bo pomešala mednje. Nemo stojijo vsaka sebi in v strniščih čakajo na plen. To so trenutki, ko smo globoko v sebi srečni, da smo kolesar, da bolj opazimo dogajanje v naravi, ki beži mimo nas, ko vrtimo pedala. Po ravnici, na drugem odcepu, zavijemo proti Šinkovem Turnu. Čaka nas hiter, približno 200 m klanec, ki pod vrhom doseže 9 odstotkov. 

kamniška-bistrica-kolesarska-pot-kupikolosi

V Kosezah zavijemo desno in pred Mengšem (pri Hidrotehnik Betonarna) prečkamo most čez Pšato in zavijemo levo proti Topolam in Suhadolam. V Mostah pri Petrolu prečkamo glavno cesto št.104 Mengeš-Kranj in čez cca 500 m zavijemo desno proti Podgorju in Kamniku. V Kamniku zapeljemo mimo dveh osnovnih šol in Športne hale na desni, prečkamo reko Kamniško Bistrico in zavijemo levo proti Centru. Na drugem semaforju še enkrat prečkamo reko in zavijemo levo v Mekinje. Tu ne sledimo tabli Kamniška Bistrica, ampak peljemo naravnost v hrib proti Mekinjskem samostanu. Kratek vzpon pred koncem doseže 8 odstotkov. Če zmoremo, bomo z njim najlažje opravili stoje. Pri samostanu se cesta poravna in zavije levo proti Zduši in Godiču. Uživajmo v ravnici, Kamniške Alpe so nam že bliže, v daljavi se kažejo obrisi kamnoloma. Krajši vzpon, krajši spust in smo pri mostu v Stranjah, kjer zavijemo desno. Od tu se cesta vzpenja, vmes malo popusti, pa spet vzpne, naklon doseže največ 6 odstotkov. 

kolesarske_poti_kamniška_bistrica_kupikolo-si_800x600

V Stahovici zavijemo levo, v ledeniško dolino reke Kamniške Bistrice. Levo nas spremlja ena najbolj čistih rek v Sloveniji, desno bdi nad nami Velika planina, znana po planšarijah in dobrih sirih. Vdihnimo svež gorski zrak in uživajmo. To je zadnjih 8 km do izvira reke in Doma v Kamniški Bistrici, kjer se po želji lahko tudi okrepčamo. Dobra izbira so sirovi štruklji. Peljemo mimo kamnoloma, ki smo ga prej videli v daljavi. V njem že od leta 1934 pridobivajo kalcit in apnenec in lahko se nam zgodi, da bomo naleteli na zamolkle odjeke. Minirajo. V vročih dneh si približno na polovici tega odseka, na desni strani lahko dopolnimo zaloge z izvirsko vodo. Nalijmo si bistro hči kamniških planin, ki se poraja v nedrjih Velike planine. Nadaljujmo do izvira reke Kamniške Bistrice, ki je v nasprotju z gorskim okoljem, miren, skrivnosten, malce melanholičen. Posedimo kakšno minuto in si napolnimo dušo, saj reka zelo hitro spremeni svojo naravo.

kamniška-bistrica-kolesarska-pot-kupikolosi

Spust do Stahovice je za užitkarje. Zaradi nepreglednih ovinkov hitrostnih rekordov sicer ne bomo postavljali, lahko pa uživamo v tekoči vožnji in svežem pišu. A se po slabem kilometru splača ustaviti. Na desni strani si lahko ogledamo, kako ozko pot si je, v sotesko Predaselj, utrla reka. V to ledeniško dolino ne hodimo brez anorakov, kolesarskih telovnikov ipd., ker nas lahko tudi v najbolj vročih dneh preseneti hlad ali celo ploha. Dva dni se ne bomo ogreli, če nas prepiha do kosti.

Kamnik, ki velja kot dobro kolesarsko izhodišče za Celjsko (preko prelaza Kozjek) in Zgornjesavsko dolino (preko Černivca), je eno najlepših in najstarejših srednjeveških mest v Sloveniji. Zapeljimo skozi center, da si ga ogledamo. Na drugi strani mesta pa nadaljujemo v smeri, od koder smo prišli. Pred tablo konec Podgorja, zavijemo desno v krajši klanec, na Križ, ki doseže 6 odstotkov. Še naprej se držimo desno in nadaljujemo proti Komendi.

kamniška-bistrica-kolesarska-pot-kupikolosi

Levo kolesarimo mimo hipodroma Konjeniškega kluba Komenda z dolgoletno tradicijo. Na glavnem krožišču v Komendi, pod cerkvijo, zavijemo na drugem izvozu za Nasovče, čez kakšen kilometer desno za Klanec, čez polje in levo proti Zalogu. Pred Zalogom zavijemo levo proti Lahovčam, spet prečkamo glavno cesto 104, nadaljujemo med polji, zavijemo levo proti Vodicam, kjer na semaforiziranem križišču nadaljujemo naravnost, prek Skaručne proti Ljubljani. 

Ko prečkamo most čez Savo, smo od izhodišča oddaljeni le še 1 km. Če ste parkirali pri Gostilnici Kaval, se za konec nagradite. Eno najbolj priljubljenih gostišč v Ljubljani slovi po dobri hrani, izvrstnih slaščicah in prijetnem ambientu. Dober tek! Zasluženo.

Progo prevozila: Alenka

Zapisano: Julij 2020

Kaj to sploh je Kupikolo.si?

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Ljubljana Šentvid (Brod) pot poteka po manj prometnih cestah

    Potek: Ljubljana-Šentvid – Šmartno pod Šmarno goro – Šinkov Turn – Moste – Podgorje – Kamnik – Mekinje – Godič – Stranje – Stahovica – Kamniška Bistrica –  Kamnik – Podgorje – Križ – Komenda – Lahovče – Vodice – Skaručna – Tacen – Ljubljana-Šentvid

  • Razdalja

    77 km

  • Čas vožnje

    2,5 do 3 ure

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    482 m vzpon

  • Višinski metri

    480 m spust

  • Največja strmina

    9%

  • Najdaljši klanec

    8 km

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    cestna in treking kolesa

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Dravska kolesarska pot – Dravograd–Radlje ob Dravi

Dravograd_radlje_ob_Dravi_banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Dravska kolesarska pot velja po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. Pot v skupni dolžini 510 km vodi od izvira reke Drave pri Toblachu v Italiji preko Avstrije v Slovenijo in naprej na Hrvaško, kjer se zaključi ob sotočju rek Mure in Drave pri Legradu. Pot v Sloveniji je dolga 145 km in poteka večinoma po manj prometnih lokalnih cestah ter po urejenih kolesarskih poteh. Zaradi različnih vrst podlage vozišča in zahtevnejšega vzpona med Podvelko in Lovrencem na Pohorju je slovenski del poti primeren za bolje pripravljene kolesarje. Priporočljiva je uporaba treking in električnih kolesa. Ena izmed zanimivejših pustolovščin, ki jo velja doživeti ob kolesarjenju, je tradicionalno splavarjenje na reki Dravi. Dravska kolesarska pot v Avstriji je zaradi urejenosti, varnosti in dostopnosti certificirana s 5 zvezdicami od 5 po kriterijih ADFC

Več informacij na:

  • Trasa

    Dravograd – Radlje ob Dravi

  • Razdalja

    29 km

  • Čas vožnje

    2,5 ure

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    626 m.n.v.

  • Primerno za

    treking in gorska kolesa

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Štrekna – Gornji Dolič – Otiški Vrh (Dravograd)

banner-kolesarskih-poti-strekna-kupikolo.si_-800x300
  • Trasa

    Izhodišče Gornji Dolič     Cilj Otiški Vrh (ali obratno)

    Potek   Gornji Dolič – Mislinja – Slovenj Gradec – Otiški Vrh

  • Razdalja

    24,1 km

  • Čas vožnje

    2 uri

  • Težavnostna stopnja

    1 / 5 lahka kolesarska tura

  • Višinski metri

    245 m

  • Najvišja nadmorska višina

    590 m.n.v.

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    cestna, treking in gorska kolesa

Opis poti

Štrekna je atraktivna kolesarska pot po Mislinjski dolini med Gornjim Doličem in Otiškim Vrhom. Poteka po trasi opuščene železnice, ki je povezovala Velenje z Dravogradom, po »štreki«. V prihodnosti je predvideno podaljšanje do Dravograda, kjer se bo povezala z Dravsko kolesarsko potjo, na drugi strani pa sledi še odsek od Gornjega Doliča do Velenja, kjer bodo obnovili tudi vse tunele skozi slovito sotesko Huda luknja.

treking_kolesarjenje_koroska_strekna

Gre za eno najbolje urejenih kolesarskih poti v Sloveniji. Je ločena od prometa in zaradi tega zelo varna kolesarska površina. Pazljivi moramo biti le na druge udeležence in računati na to, da pot večkrat prečka obstoječe lokalne poti in ceste.

Pot je zelo slikovita. Nekdanji infrastrukturni objekti ob Štrekni vključujejo predore, mostove, viadukte in druge gradbene posege. Popotnikom omogočajo, da s kolesom odkrijemo bogato zakladnico tehniške dediščine Koroške, ki služi kot brezčasni spomenik človeški iznajdljivosti pri premagovanju zahtevnega naravnega okolja.

Z enim očesom lahko spremljamo dele zelenega Pohorja, z drugim pa najvišje ležečo cerkev v Sloveniji na Uršlji gori. Obvezno si moramo tudi ogledati srednjeveško mestno jedro Slovenj Gradca.

profil-poti-strekna

Pot je nezahtevna, v celoti asfaltirana in nima strmejših vzponov, zato je primerna za družinska kolesarjenja. Prevozijo pa jo radi tudi starejši kolesarji, saj je pot dobro opremljena z oznakami in spremljevalno infrastrukturo, kot so pitniki z vodo, stranišča, klopi in drevesa s senco.

Na relaciji Velenje, Gornji Dolič, Mislinja, Slovenj Gradec, Otiški Vrh, Dravograd in kopalnim jezerom v Labotu (Lavamund) na avstrijski strani pa vozi tudi Štrekna bus. To je trideset sedežni avtobus s prikolico za šestnajst koles, na katerega je mogoč vstop s kolesom.

V letu 2021 vozi do konca septembra, a le ob vikendih.

Več informacij na:

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Po poti istrskih vasic Kraškega roba

banner-kolesarskih-poti-kupi-kolo_-800x300

Opis poti

S parkirišča ob TIC-u v Hrastovljah se odpeljemo do kapelice sredi križišča, kjer zavijemo desno in se v blagem vzponu pripeljemo do vasi Dol. Na zidu pod cerkvijo nas smerokaz »Zanigrad« usmeri levo mimo gasilskega doma na makadamsko cesto, ki se najprej malo spusti, nato pa se začne stopničasto vzpenjati proti Zanigradu. Zadnji klanec je zelo strm in zaradi gramoza težko prevozen. Lahko si ogledamo starodavno cerkev sv. Štefana s freskami, nato pa nadaljujemo vožnjo skozi opuščeno vas do podhoda pod železnico, kjer se dobra cesta spremeni v razrit kolovoz, ki se prične precej strmo vzpenjati po levi strani nekakšne doline. Tehnično je vzpon (slabih 600 m) zaradi slabe podlage zelo zahteven, manj pripravljeni ga lahko mirno premagajo peš, nato pa se pot zravna in nas pripelje v zanimivo vasico Zazid pod stenami kraškega roba (voda). Preden pridemo v Zazid, na križišču uberemo desno na makadamsko pot mimo čistilne naprave. Pot nadaljujemo po asfaltu najprej rahlo navzgor do obnovljenega kala, nato pa precej strmo navzgor na širok hrbet, kjer se cesta spet položi. Tam prečkamo progo Divača–Pulj in pridemo do križišča s turistično informativno tablo in počivališčem na razpotju pred vasjo Rakitovec. Zavijemo levo navzdol v vas, do obnovljenega kala in okrog njega mimo cerkve sv. Križa z zanimivim zvonikom naprej skozi vas proti JV do konca asfalta. Nadaljujemo naravnost po makadamu, dokler se na desno ne odcepi gozdna cesta (označuje tabla »gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost«), ki nas pripelje na sleme z zanimivim znamenjem iz leta 1867. Pot, ki poteka vzporedno z mejo, se prične spuščati, po nekaj ovinkih se skoraj izravna in nas pripelje do asfalta 300 m pred maloobmejnim prehodom. Zavijemo desno in kmalu se nam z leve priključi cesta iz Movraža, ki prečka progo, mi pa gremo naravnost vzporedno z njo do železniške postaje, kjer si lahko obnovimo zaloge vode. Približno 150 m naprej na križišču z informativno tablo zapustimo asfalt in zavijemo levo na gozdno cesto, ki po 200 m prečka progo in nas po širokem travnatem slemenu z obširnimi razgledi skoraj vodoravno pripelje na Kuk nad Movražem. Pot poteka med širnimi pašniki. Dvakrat je treba prečkati ograde, zato svetujemo previdnost, da ne naletimo na žico električnega pastirja. Vmes se nam z leve priključijo planinske markacije Poti gradov, ki nas bodo spremljale vse do Kubeda. Pot se nato nekaj časa spušča, pa spet nekako zravna, podlaga postane bolj robata, ves čas pa vozimo na vrhu grebena, ki rahlo valovi in se nato nekoliko bolj strmo vzpne na vrh Lačne. Pridemo do odcepa, kjer se pot prek skalnatega roba spusti ostro na levo proti Smokvici. Po njej lahko dosežemo asfalt, ki nas na desno pripelje do Kubeda, kjer sledi v nadaljevanju nekoliko bolj adrenalinska vožnja. Tisti, ki jim adrenalinska vožnja ne ustreza, pa lahko tukaj sekajo pot na Smokvico in nato po asfaltu mimo Gračišča do Kubeda, kjer se lahko ponovno priključijo na osnovno pot. Osnovna pot nadaljuje naravnost. Višje, markirana steza krene desno, mi pa levo še 220 m, nato pa po slabo vidni potki, ki se pravokotno odcepi na desno (kažipot »stolp«), dosežemo vrh Lačne z razglednim stolpom. Vrnemo se na glavno pot, ki se prične stopničasto spuščati, na trenutke je precej robata. Nižje na razcepu (čez cca. 1,7 km) zavijemo desno, kjer se pot spremeni v stezo, ki se prek skalnega roba spusti do potoka in na cesto v Kubedu. Priporočljivo je, da ta tehnično zahteven spust manj izkušeni opravijo peš ob kolesu. Prečkamo cesto in sledimo markacijam levo, strmo navzgor do cerkve sv. Florjana in znamenitega peterokotnega zvonika. Nato pa po slemenu proti SZ do konca vasi, pri ogledalu desno in po 150 m spet previdno (!) desno navzdol na razdrapano pot, ki nas mimo čistilne naprave pripelje na glavno cesto (Kubed–Hrastovlje). Gremo naravnost naprej precej strmo navzdol v dno doline, nato pa spet navzgor proti Hrastovljam. Ko srečamo prve vinograde, se pot položi in se blago spusti do izhodiščne točke.

Značilnosti poti

Kraška planota, pobočja Kuka in Lačne z bogato oro, imenitni razgledi na Tržaški in Koprski zaliv z zaledjem

Zanimivosti ob poti

Značilne istrsko-kraške vasice, taborska cerkev sv. Trojice z znamenitimi freskami, kip Šavrinke, Pohlenova in Snojeva galerija v Hrastovljah, peterokraki zvonik in cerkev sv. Florjana v Kubedu, cerkev sv. Križa v Rakitovcu, cerkev sv. Martina v Zazidu.

Vir kolesarske poti KD Raketa

Izhodišče: Hrastovlje – Dol – Zanigrad – Zazid – Rakitovec – Kuk – Lačna – Kubed – Hrastovlje
Razdalja: 30 km
Čas vožnje: 2h – 2,5h 
Težavnostna stopnja: 3/5
Primerno za: gorska kolesa

Download

Fotogalerija