Ljubljana Dolgi most – Ljubljansko Barje – Gornji Ig – Dolgi most

Trasa

Izhodišče in cilj Ljubljana Dolgi most – pot poteka po prometnih cestah

Potek Ljubljana Dolgi most – Matena – Tomišelj – Vrbljene – Strahomer – Iška vas – Gornji Ig – Iška vas – Staje – Ig – Draga – Ig – Dolgi most

Dodatno Šentvid – Dolgi most

Razdalja

55 km; iz Šentvida po zahodnem robu ljubljanske občine še cca 30 km (skupaj v obe smeri)

Čas vožnje

2,5 ur; dodatno Šentvid skupaj 3,5 ur

Težavnostna stopnja

2-3/5 – zmerna do zahtevna kolesarska tura

Višinski metri

vzpon 410 m, spust 415 m; iz Šentvida skupaj vzpon 654 m, spust 663 m

Najvišja nadmorska višina

638 m.n.m.

Največja strmina

8 %; iz Šentvida 9%

Najdaljši klanec

5,5 km

Podlaga

asfalt

Primerno za

cestno kolo, treking kolo

Ljubljansko barje

Ljubljansko barje leži na južnem delu Ljubljanske kotline in se razprostira na cca 160 kvadratnih km površine. Uvrščeno je na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, zato, preden zapeljemo na Barje preberimo o jezeru, ki je prekrivalo to območje, o koliščarjih, o najstarejšem lesenem kolesu z osjo na svetu, o številnih pticah in metuljih, ki imajo tukaj svoj dom, o Plečnikovi cerkvi v Črni vasi, Iškem vintgarju, sedmih ribnikih v dolini Drage….

Priporočamo strani kot so:

www.Ljubljanskobarje.si, www.visitljubljana.com, https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljansko_barje

https://www.naravniparkislovenije.si/slo/naravni-parki/krajinski-park-ljubljansko-barje

Opis poti

Prevozili bomo del Barja s skokom na Gornji Ig. V kolikor niste iz Ljubljane, je najbolje začeti na Dolgem mostu, kjer je na voljo veliko parkirišče. Seveda se lahko na Dolgi most iz kateregakoli konca Ljubljane pripeljemo tudi s kolesom. Iz centra Ljubljane ali z Viča kar po Tržaški cesti oz. po kateri od njenih vzporednic, če pa prihajamo z gorenjskega konca, lahko parkiramo v Šentvidu ali na Brodu in se podamo do Dolgega mostu po zahodnem ljubljanskem robu.

To pomeni, da v Šentvidu s Celovške ceste zavijemo na Cesto Andreja Bitenca in se vzpnemo čez Šentviški hrib. Nadaljujemo dokler se ta cesta ne priključi na Podutiško cesto, ki nas bo peljala mimo odcepa za Toško Čelo in se spustila na drugo stran, preko Stranske vasi na Dobrovo. Da bomo vedeli, da smo na pravi poti, je koristen podatek, preden se cesta prevesi na drugo stran, smo prevozili kakšen kilometer dolg klanec z maksimalnim naklonom 9% in premagali cca 120 v.m.

Na Dobrovi zavijemo levo, obvozimo otok in nadaljujemo naravnost po Cesti Dolomitskega odreda. Pred nadvozom zavijemo desno na Cesto na Ključ, ki nas pripelje do Tržaške ceste. Zavijemo levo in se po kolesarski stezi po kakšnem kilometru pripeljemo na Dolgi most. (Zemljevid št.2 – spodaj)

S parkirišča na Dolgem mostu preko Tržaške ceste zapeljemo na Cesto v Gorice in na prvem križišču zavijemo levo na Cesto dveh cesarjev. Na otoku spet levo in nadaljujemo naravnost po Cesti v Mestni log, prečkamo Barjansko cesto in nadaljujemo naravnost preko Ljubljanice, mimo gostilne Livada. Ko prispemo do križišča Jurčkova-Ižanska, zavijemo desno na Ižansko cesto in nadaljujemo do odcepa za Mateno, kjer zavijemo desno. Ko smo na ižanski cesti prevozili nadvoz nad avtocesto, smo vstopili na Ljubljansko barje.

Ravninska in ravna cesta omogoča, da lahko uživamo v nekakšnem melanholičnem miru, ki vlada na Barju. Če smo oboroženi s prej omenjenimi informacijami, Barje popolnoma drugače doživimo, sicer se nam lahko zgodi, da se nam zdi pokrajina dolgočasna. A samo dokler ne ugotovimo, da na obzorju kot na dlani vidimo skoraj vse slovenske vršace, v daljavi celo Triglav. Mateni sledi Brest, Tomišelj, Vrbljene, Strahomer, naredimo krog do Iške vasi, kjer zavijemo desno v smeri Iške in Iškega vintgarja. Če ste ljubitelj konj in jezdenja, v tem območju je tudi nekaj jahalnih centrov. Čudovito se je na konjskem hrbtu podati vzdolž reke Iške.

Pri odcepu za Gornji Ig zavijemo desno v hrib. Čaka nas cca 5,5 kilometrov, v katerih se dvignemo za cca 300 v.m. To je vzpon, na katerem se zaradi redkega prometa počutimo precej varno. Podlaga je gladka, naklon se izmenjuje med 4-5% do 7-8%, od spomladi do jeseni sonce po tleh riše sence in pričara posebno vzdušje, mešan gozd zagotavlja hlad tudi v najbolj vročih mesecih. Pri tabli Gornji Ig lahko nadaljujemo naprej na Rakitno pod pogojem, da imamo gravel ali gorsko kolo, s cestnim pa se raje obrnemo in spustimo do izhodišča klanca, po isti poti, kot smo prišli.

V kolikor na vznožju zavijemo desno, smo prej kot v treh kilometrih v Iškem vintgarju. Iški vintgar je slikovita soteska reke Iške. Gre za več kot 300 m globoko sotesko, ki naravno razmejuje dve slovenski pokrajini, Dolenjsko in Notranjsko. Je priljubljen kraj za pohodnike in plezalce, poleti tudi za kopalce, s kolesom pa pridemo lahko le do začetka soteske.

Na vznožju zavijemo levo in se vrnemo v Iško vas, prečkamo reko Iško, se držimo desne in nadaljujemo po ravni cesti do Iga. V krožišču zavijemo desno v smeri Škofljice, a že na prvem levem ovinku skrenemo in nadaljujemo naravnost proti naselju Draga, do 7ih umetnih ribnikov. Ležijo v dolini, ki jo je izdolbel potok Draščica, ki jih tudi napaja. S cestnim kolesom spet pridemo le do prvih, z gorskim pa lahko nadaljujemo po makadamu skozi gozd in si večino lahko ogledamo od blizu. Po krožni gozdni učni poti se je pa najvarneje sprehoditi kar peš.

Vrnemo se na krožišče na Igu in se usmerimo desno proti Ljubljani. Sledi vožnja po popolnoma ravni Ižanski cesti nazaj do križišča Jurčkova-Ižanska cesta, kjer smo začeli pot na Barje.

Prevozili smo del Barja, naslednjič pa lahko zavijemo na drugo stran, v Črno vas, do Podpeči, Jezera, Borovnice, mimo Bistre do Vrhnike, Vnanjih in Notranjih Goric…

Prevozila in zapisala: Alenka KupiKolo.si

Maj 2021

Zemljevid poti

Download

Zemljevid poti št. 2 Šentvid - Dolgi most

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?

Fotogalerija

Cestno kolesarstvo, Kolesarska doživetja, Kolesarske poti, Regija 01 - Ljubljana z okolico

Ljubljana – Barje – Vrhnika – Planinsko polje – Rakov Škocjan – Cerkniško jezero – Rakitna – Podpeč – Ljubljana

Trasa

Izhodišče in cilj: Ljubljana – Šiška (Koseški bajer) – Večina poti asfaltiranih, nekaj makadamskih

Potek poti: Ljubljana – Barje – Vnanje Gorice – Podpeč – Borovnica – Bistra – Vrhnika – Logatec – Laze – Planinsko polje – Planina – Unec – Rakov Škocjan – Dolenja vas – Dolenje jezero – Stari trg pri Ložu – Križna jama – Bloška polica – Cerknica – Rakitna – Podpeč – Jezero – Ig – Ljubljana

Razdalja

161 km

Čas vožnje

10 ur, lahko pa tudi več dni za daljše oglede in ležerno potovanje

Težavnostna stopnja

3/5 – zahtevna kolesarska tura

Višinski metri

vzpon 1.540 m

Najvišja nadmorska višina

895 m.n.m.

Največja strmina

ni podatka

Najdaljši klanec

18 km

Podlaga

asfalt, utrjen makadam

Primerno za

cestno kolo, treking kolo

Opis poti

Koseški bajer, kjer začnemo našo pot, leži ob stanovanjskem naselju Mostec v Ljubljani. V bližini so gostinski lokali, ob poti mimo naselja Mostec je ob klopi za žejne kolesarje postavljen vodopitnik. Od Koseškega bajerja se odpravimo po Koseški cesti do Večne poti, kjer zavijemo desno skozi gozd. Ko se ob antenskem stolpu priključimo na Pot Roberta Blinca, zavijemo desno. Na prvem križišču zavijemo levo na Pot za Brdom, ki preide v Pot Rdečega križa in nas vodi mimo Tehnološkega parka na Brdu. Ko prispemo do Tržaške ceste, zavijemo desno, nadaljujemo po kolesarski stezi do Dolgega mostu, kjer prečkamo Tržaško cesto in pod nadvozom zavijemo levo na Cesto v gorice, čez cca 200 m levo na Cesto dveh cesarjev. Po približno 100 metrih zavijete desno na Cesto v Gorice in nato po približno 800 metrih cesta zavije ostro desno, ki po nekaj vijugah pripelje v Vnanje Gorice.

Pred železniško progo zavijete levo, jo prečkate in nato peljete naravnost do Notranjih Goric. Tu cesta zavije levo v podvoz in naravnost v Podpeč. Nadaljujemo na prvem izvozu v krožišču in naprej naravnost skozi Borovnico, v križišču ostro desno do Bistre, kjer si lahko odpočijete, okrepčate in ogledate Tehnični muzej. Priklenite kolesa, če jih puščate brez nadzora.

V kraju Verd zavijte desno na Vrhniko. V semaforiziranem križišču sredi Vrhnike zavijete levo na kolesarsko stezo ob desni strani glavne ceste. Konec kolesarske steze nadaljujete po desni strani v hrib, porti Logatcu. Vzpon je najbolj strm na začetku, naprej je bolj položen. Ob cesti v hrib je zgrajeno počivališče s klopjo in mizo. V Logatcu za gostilno Krpan zavijete levo. Cesta kmalu zavije ostro desno, v krožišču v drugem izvozu nadaljujete naravnost. Cesta se vzpenja in spušča, se tudi precej približa avtocesti, dokler v kraju Laze ne zavijete desno čez Planinsko polje. V primeru poplavljenega Planinskega polja, v Lazah ne zavijete desno, pač pa nadaljujete naravnost.

Na začetku vasi Unec zavijete desno. Po spustu s klančka boste na glavni cesti blizu avtoceste – to le mimogrede, zaradi orientacije. Prečkanje Planinskega polja se konča ob pokopališču v Planini. V tem kraju je več zanimivosti, kot Ravbarjev stolp, Izvir Unice, Jama, pred Mladinskim domom je nekoč stal kip gazele v naravni velikosti iz črnega marmorja, ki so ga kasneje odpeljali.

Vrnite se na glavno cesto pri pokopališču in peljite desno, to je kot smer levo, če ne bi obiskali Planine. Spet prečkate del Planinskega polja, čez most čez Unico cesta zavije ostro levo. Desno od križišča so razvaline starega gradu pred katerim je stal kip gazele, omenjene v navedbah o kraju Planina.

Naprej se cesta rahlo vzpenja, a vzpon ni ne dolg, ne strm. Kmalu boste peljali pod podvozom avtoceste, tu je priključek, opisan v primeru poplav na Planinskem polju. Na desni stoji gostišče. Malo naprej, na desni strani stoji tabla, ki usmerja tovorni promet v smer Rakov Škocjan. Tudi vi zavijete na to cesto, sledi krajši vzpon naravnost med gozdom in avtocesto, sledil bo smerokaz za Rakov Škocjan. Cesta je vijugasta in makadamska, peljete se mimo obvestila Veliki naravni most, na levi strani potoka je Naravni park. Obstaja tudi Mali naravni most in možnost pohoda v jamah, ki jim domačini rečejo ‘Zeuše jame’. Pripeljali boste do hotela Rakov Škocjan, kjer lahko tudi prenočite, če se boste odpravili na nekajdnevni izlet.

Pot nadaljujte in v ostrem križišču, nasproti katerega boste videli poraščano razvalino vojaške karavle, zavijete levo. Pred začetkom vasi Zelše zavijete desno v smer Dolenja vas. V Dolenji vasi v razcepu zavijte desno – ne levo proti Cerknici. Tudi v naslednjem križišču peljite desno, naravnost v vas Dolenje jezero. Na desni strani stoji nova stavba za namen turističnih informacij, tu se tudi začne Cerkniško jezero. Med potovanjem po dvignjeni makadamski cesti lahko na levi strani čez jezero vidite goro Slivnica. Med nadaljevanjem ‘kopenske poti’ na levi strani stoji velik čebelnjak. Ovinek desno, v razcepu zavijete levo. V primeru nizke vode lahko peljete čez vas Otok, ob višji vodi peljite desno ob vodi, skozi kraj Dane, Podcerkev v Stari trg ob Ložu. Zavijete levo, skozi Lož. Cesta se vzpenja. Malo pred Bloško polico na levi strani stoji opozorilo za odcep za Križno jamo. Za ogled se morate najaviti. Od Bloške police se spustite pod Slivnico proti Cerknici.

Iz Cerknice si lahko privoščite vzpon na Slivnico v dolžini 12 km in blizu 300 metrov višinske razlike. V središču Cerknice zavijete desno in peljete naravnost v smeri Begunje. Ves čas potujete naravnost proti Rakitni, cesta se vzpenja skozi več krajev. Ob jezeru na Rakitni stoji tudi hotel, če vas mika počitek in okrepčilo. Po spustu z Rakitne pazite v kraju Preserje na odcep desno, kratek vzpon in spust proti Podpeči. V krožišču zavijete v prvi izvoz. V kraju Jezero pred avtobusno postajo lahko zavijete desno do Podpeškega jezera. Od jezera se vrnite do glavne ceste in potujete desno.

Blizu kraja Brest, pred mostom, lahko zavijete levo ob potoku Iška, po makadamu približno 1500 m, kjer si lahko ogledate zanimivo zgrajeno opazovalnico ptic in ostalega življenja na Barju. Vrnete se na asfaltirano cesto, peljete levo v smer naselja Brest. Pred prvo hišo peljete v levi odcep, naravnost skozi naselji Brest in Matena. Priključite se na Ižansko cesto, peljete naravnost čez avtocesto na Jurčkovo cesto, zavijete levo, mimo gostišča Livada čez Ljubljanico in naravnost po Cesti v Mestni log.

Za zelenim parkom po Koprski na Jamovo cesto, za prvo stavbo desno. Oznaka slepa ulica. Nasproti gimnazije Vič se priključimo na kolesarsko stezo ob Tržaški cesti. Prečkamo Tržaško cesto, po Gregorinovi ulici, Rožna dolina cesta XVII, Rožna dolina cesta VI se po dvosmerni kolesarski stezi vrnemo do Koseškega bajerja.

Pot večkrat prekolesaril Ivan Peter Benko: julij 2014, september 2018, avgust 2019

Zapisal: Ivan Peter Benko

Objavljeno: Maj 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?

Fotogalerija

Cestno kolesarstvo, Kolesarska doživetja, Kolesarske poti, Regija 01 - Ljubljana z okolico

Veliki krog po Prekmurju: Banovci – Dobrovnik – Murska Sobota – Veržej – Banovci

banner-kolesarskih-poti_kupikolo -800x300

Trasa

Izhodišče in cilj: termalno kopališče Banovci – pot poteka po manj prometnih asfaltnih cestah, makadamskih poteh in kolovozih

Potek: Banovci – Krapje – Melinci – Gornja Bistrica – Velika Polana – Banuta – Dobrovnik – Motvarjevci – Prosenjakovci – Središče – Domanjševci – Krplivnik – Šalovci – Lucova – Šulinci Ženavlje – Boreča – Vidonci – Mačkovci – Murska Sobota – Športno letališče – Dokležovje – Veržej – Banovci

Razdalja

116 km

Čas vožnje

6-8ur, lahko tudi manj

Težavnostna stopnja

3/5 – zmerno zahtevna kolesarska tura predvsem zaradi dolžine, manj zaradi vzponov

Višinski metri

cca 900 m

Najvišja nadmorska višina

približno 400 m.n.v.

Največja strmina

ni podatka

Najdaljši klanec

1 km

Podlaga

mešana; največ je asfalta, makadam in nekaj travniških ter gozdnih kolovozov

Primerno za

gorsko, lahko tudi treking, gravel

Opis poti

Turo začnemo v Banovcih, na prleški strani, kjer lahko pustimo avto. Pot nadaljujemo do Sp. Krapja in poiščemo smerokaz za brod (Melinci). Vožnja z brodom preko Mure je vsekakor posebno doživetje, našo pozornost pritegne silna moč reke. Če je brod na drugi strani, le zažvižgajte ali pokličite brodarja. Pride po vas in vas za 2 eur po osebi prepelje na drugo stran. Pot nadaljujemo skozi Melince proti Gornji Bistrici in naprej v smeri Lendave. Ko pridemo do glavne ceste MS-Lendava, se za kakšnih 200-300m usmerimo levo proti MS, nato pa na prvi makadam desno. Do Velike Polane je nekaj kilometrov prijetne vožnje po gozdu in poljih. V vasi lahko greste na kavico, dokupite zaloge vode in prigrizkov (Tuš, Mercator), ali pa obiščete muzej-rojstno hišo pisatelja Miška Kranjca.

Našo turo nadaljujemo mimo cerkve (na levi), spominskega parka (na desni) in po dobrem kilometru za prvimi hišami zavijemo desno. Asfalt se kmalu konča in lepa makadamska pot se vije med polji. Ko pridemo v gozd, na naši levi vidimo zeleno hišo in nekaj gospodarskih poslopij. Tam so pred leti snemali resničnostni šov Kmetija. Nekaj metrov naprej je na desni strani mostiček preko potoka Črnčec in malo dalje je Copekov mlin, edini še ohranjeni mlin ob potoku. Mi nadaljujemo ob potoku naravnost in ko pridemo iz gozda, se kmalu pred nami pojavi nasip reke Ledave. Makadamska cesta, po kateri smo prišli, tu zavije desno proti Lendavi, mi pa zavijemo levo ob nasipu, po slabem travnatem kolovozu. Vztrajamo kakšen kilometer in pol, potem pridemo do lesenega mostu preko Ledave. Prečkamo in nadaljujemo naravnost po gozdu. Makadam je soliden in 2km naprej pridemo do Banute in Mostja, kjer zavijemo levo na glavno cesto proti Dobrovniku. Mestoma je urejena kolesarska steza in 9km do Dobrovnika kar hitro mine. Tudi tukaj si lahko napolnite zaloge (Mercator, Petrol), vsekakor pa toplo priporočam gostilno Pri Lujzi, kjer se odlično kuha in je.

Nekaj metrov naprej od gostilne zavijemo desno proti Bukovniškemu jezeru. Tu se neha ravninski del Prekmurja in začne Goričko. Bukovniško jezero je danes pomembna turistična točka (ribolov, energetski park, izvir Sv. Vida, adrenalinski park, počivališče za avtodome, kulinarika). Naša pot pri jezeru zavije po makadamu desno rahlo navkreber v gozd. Slab km naprej na križišču zavijemo levo in po prelepem zelenem bukovem gozdu pridemo v Motvarjevce, kjer se držimo levo proti Prosenjakovcem. Križišče sredi vasi je točka, kjer lahko opisano turo skrajšamo, v kolikor zavijemo levo proti Selu (znamenita romanska rotunda) in naprej do Fokovcev, Martjancev in Murske Sobote.

Mi na tem križišču nadaljujemo naravnost v smeri Berkovcev in po približno 300m zavijemo desno proti Središču. Po ozki asfaltni cesti preko valovitih travnikov pridemo v gozd. Cesta se rahlo vzpenja in pred vasjo Središče zopet spušča. V Središču za gasilskim domom zavijemo desno na makadam, po slabem kilometru gremo mimo bivše karavle. Tesno ob poti je še vidna stražarska uta. Madžarski meji se na tem mestu približamo na vsega 300m. Zopet se malo spuščamo, prečkamo Malo Krko in ko pridemo do asfalta, gremo levo proti Domanjševcem. Pri prvih hišah zavijemo desno proti Hodošu. Cesta se zopet malo vzpenja in vijuga po lepih bukovih gozdovih. Malo za Krplivnikom se spustimo do Velike Krke, kjer tik pred mostom zavijemo levo na kolovoz in peljemo proti zahodu. Reka, ki je v resnici malo večji potoček, je ves čas tesno na naši desni strani.

Po dobrih treh kilometrih pridemo do Šalovcev, kjer prečkamo glavno cesto Hodoš-Murska Sobota in pot nadaljujemo po ozkem makadamu, ki pa nekoliko kasneje postane komaj viden kolovoz oz. gozdna pot. Vozimo malo po travnikih, malo po gozdu. Ko pridemo do makadamske ceste, zavijemo levo navzdol in po nekaj sto metrih zavijemo desno proti Lucovi, kjer se spet priključimo asfaltni cesti. Temu odseku se lahko izognemo, če v Šalovcih zavijemo proti Adrijancem in Šulincem. V Šulincih gremo po spodnji (levi) cesti proti Ženavljam, kjer je ob naši poti spomenik stratosferskemu balonu, ki je tu zasilno pristal avgusta 1934. Mala vasica je takrat za kratek čas postala center sveta. Preko 6000 ljudi se je zgrnilo gledat to čudo. O dogodku so poročali številni časopisi, celo New York Times. Ob spomeniku je urejeno lično počivališče za kolesarje. Vredno ogleda.

Pot nas potem pelje do Boreče, kjer je pred vasjo najbolj strm vzpon na naši turi, a k sreči ni dolg. Pred Borečo je razcep, tako desna kot leva cesta nas pripeljeta do glavne ceste, ki gre od mejnega prehoda Martinje proti Mačkovcem in naprej proti MS. To je tudi naša smer. Cesta se vije po nekakšnem grebenu, malo gor in malo dol, tik pred Mačkovci pa se spustimo do glavne ceste Hodoš – MS, kjer se obrnemo desno proti MS. To je tudi najbolj prometen odsek na naši turi, ki pa se mu lahko izognemo, če malo pred Mačkovci zavijemo desno proti Marofu, Pečarovcem in preko Puconcev pridemo do Murske Sobote.

Po prekmurski prestolnici je urejena kolesarska steza, mi pa smo pozorni na table (smer avtocesta Maribor- Lendava), ki nas pripeljejo na južni del mesta. Na naši desni bomo zagledali bolnišnico Rakičan, ko jo pustimo za sabo, pa smo pozorni na smerokaz za športno letališče. Do tja je kakšna 2 km. Letališče obvozimo po levi strani in sledimo naprej makadamski poljski cesti, ki nas po nekaj kilometrih pripelje v Dokležovje. Tu zavijemo levo skozi vas in na križišču z glavno cesto MS- Ljutomer, gremo desno proti Veržeju. Kmalu prečkamo Muro, do Veržeja je še kakšen kilometer, kjer na rondoju pri Mercatorju zavijemo levo proti Banovcem in tam sklenemo naš veliki krog.

Tura je zelo lepa, slikovita in raznolika, tako pokrajina, kot tudi podlaga, po kateri vozimo. Verjamem, da bo po koncu dneva na vaš obraz kljub naporu narisala en velik nasmešek. Nam ga je zagotovo.

Pot prevozil in zapisal: Boris Vremšak

Avtor GPX sledi: Primož Zevnik

April 2021

Zemljevid poti

Download

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?

Fotogalerija

Gorsko kolesarstvo, Kolesarska doživetja, Kolesarske poti, Regija 02 - MB, SG, MS z okolico

Okoli Ljubljane po PST (Pot spominov in tovarištva ali Pot ob žici)

Trasa

Izhodišče in cilj: Ljubljana Šiška – pot poteka po peščenih in asfaltiranih odsekih

Potek Šiška (Celovška cesta) – Bežigrad – Žale – Nove Jarše – Polje – Štepanjsko naselje – Fužinski grad – Hrušica – Golovec – Rakovnik – Galjevica – Murgle – Dolgi most – Vič – Koseze – Šiška (Celovška cesta)

Razdalja

34 km

Čas vožnje

2 -3 ure

Težavnostna stopnja

2/5 – zmerno zahtevna kolesarska pot

Višinski metri

vzpon 209 m, spust 218 m

Najvišja nadmorska višina

434 m.n.v.

Največja strmina

7 % (v smeri urinega kazalca); 10% (v nasprotni smeri urinega kazalca)

Najdaljši klanec

2 km (v smeri urinega kazalca); 1,2 km ( v nasprotni smeri urinega kazalca)

Podlaga

makadam, asfalt

Primerno za

gorsko kolo; možno tudi mestno, treking, gravel

Zgodovinsko ozadje

Pot ob žici je speljana po trasi bodeče žice, ki je med drugo svetovno vojno omejevala mesto. Zgradila jo je italijanska kopenska vojska in s tem zaprla mesto. Okupacija je trajala več kot tri leta in mesto tako rekoč spremenila v taborišče. To je edinstven primer popolno zaprtega naselja za tako dolgo obdobje, zato je Pot ob žici poleg rekreativne, tudi zgodovinske narave. Tradicionalni spominski pohodi na dan osvoboditve mesta Ljubljane, 9. maj, potekajo od leta 1946, prve oznake in spomenike pa so postavili leta 1959. Ker nam virus še vedno kroji življenja, tudi letos vse prireditve odpadejo, se bo pa marsikdo na pot odpravil v individualni izvedbi. Pohodno pot lahko kadarkoli tudi prekolesarimo, z majhnim odklonom na poti čez Golovec, kjer se s kolesom peljemo po cesti za avtomobile.

Koristne informacije za vse, ki greste prvič na to pot ali niste iz Ljubljane

Za vse, ki greste prvič po PST, predlagamo, da se na pot podate v smeri urinega kazalca. Uradni začetek oziroma Kilometer 0 je na Dolgem mostu, kjer je tudi možno parkirati. Za vse obiskovalce, ki ne živite v Ljubljani, je zato Dolgi most z velikim parkiriščem idealno izhodišče. Je pa v krog možno vstopiti kjerkoli v Ljubljani. Našo pot smo začeli v Šiški, pri novem nakupovalnem središču Interspar ALEJA in se odpravili v smeri urinega kazalca. Tretja možnost je na ljubljanskih Žalah, kjer je tudi prostorno parkirišče. Začetek je torej prepuščen individualni odločitvi.

Ob poti bodite pozorni na številne markacije, dve vrsti usmerjevalnih in obvestilne table, na 102 spominska kamna, talne oznake v cesti ali pločniku, bunkerje in spomenike. Če na trenutke ne boste našli oznake, ker občasno kar izginejo, vas bodo mimoidoči hitro usmerili na pravo pot. Vzemite si dovolj časa, da zaradi tega ne boste slabe volje.

Opis poti

Pot je pretežno ravninska, zato primerna tudi za celodnevni družinski izlet, ki ga seveda po potrebi lahko skrajšamo. Edini napornejši del je vzpon in spust čez Golovec. Če bo za malčke pretežak, klanec ni dolg in ga lahko tudi prehodimo. Bolje pripravljeni pa pot lahko opravimo z obeh strani in tako naberemo skupaj skoraj 68 km in dva kratka vzpona.

V cca 34 km dolgi poti po nekdanji zunanji meji Ljubljane, obkrožimo središče mesta. Danes mesto sega precej čez te meje, zato pot delno poteka skozi urbana naselja, delno pa po mirnih peščenih poteh izven naselij, zelo prijetnih za hojo, tek in kolesarjenje.

Kot rečeno, smo se podali iz Šiške v smeri Bežigrada, mimo Gramozne jame, skozi pokopališče Žale, med stanovanjskimi bloki v naselju Nove Jarše, vzdolž ljubljanske obvoznice v Polje, skozi Štepanjsko naselje, mimo Fužinskega gradu, do vznožja Golovca. Pred vzponom zavijemo desno v vas Hrušica, nato v vasi levo do odcepa Golovec in se peljemo po cesti za avtomobile. Z vrha se spustimo do Dolenjske ceste, nadaljujemo po Ljubljanskem barju in mimo Murgel prispemo do Dolgega mostu. Prav tu, na velikem križišču za AC, je kilometer 0. Nadaljujemo proti Viču, mimo Koseškega bajerja in skozi stanovanjsko naselje Koseze, prispemo nazaj v Šiško.

Golovec: Ne glede na to, v katero smer se bomo podali, moramo priti na vrh. Je pa vzpon iz smeri Hrušice malce daljši in zato manj strm. V 2 km, ki ima največ 6-7 % naklon, premagamo cca 140 v.m. Po vrhu se cesta še nekajkrat malce spusti in vzpne in se na drugi strani spusti na Dolenjsko cesto. Če se na Golovec povzpnemo v nasprotni smeri urinega kazalca, z Rakovnika (Dolenjske ceste), je vzpon krajši in bolj strm. Isto višino dosežemo v 1,2 km dolgi poti, z najvišjim naklonom 10 %.

Pot prevozila: Alenka KupiKolo.si

April 2021

Zemljevid poti

Download

Dodatno

Zelo izčrpne informacije o zgodovinskem ozadju in znamenitostih ob poti lahko preberete na portalu Gremo na pot.

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?

Fotogalerija

Gorsko kolesarstvo, Kolesarska doživetja, Kolesarske poti, Regija 01 - Ljubljana z okolico

KOLESARSKO PLEME SLO

Objavljeno dne 29.4.202113.10.2021 od Alenka Zdešar

Akcija poteka od 1. maja do 31. oktobra 2021

Drage članice in člani skupnosti kupikolo.si, v nadaljevanju najdete vse informacije v zvezi z akcijo Kolesarsko pleme SLO.

Kdo je kdo in kaj je kaj

kupikolo.si je največji kolesarski portal v Sloveniji. Del portala je Oglasnik, na katerem lahko kupite ali prodate kolesa ter vse v povezavi z njimi in kolesarjenjem. Drug pomemben del portala sta rubriki Kolesarske poti po Sloveniji in Blog, kjer zbiramo opise kolesarskih tras in zapise izpod kolesarskih peres.

kupikolo.si ima svojo stran z dvema javnima skupinama tudi na Facebooku, ki predstavlja ključni komunikacijski kanal. Prva skupina se imenuje SPLETNI OGLASNIK kupikolo.si in je namenjena oglasom, ki so predhodno že objavljeni na portalu. Kolesarske poti po Sloveniji je druga skupina, v kateri si navdušeni kolesarji izmenjujemo informacije o kolesarskih poteh.

Kolesarsko pleme SLO je ime šestmesečne akcije, v kateri z vašo pomočjo zbiramo opise kolesarskih poti po Sloveniji in okolici.

Kolesarske poti po Sloveniji

Pri kupikolo.si bi radi na enem mestu zbrali čim več opisov kolesarskih poti po Sloveniji. Ker je možnih tras res veliko, vas vabimo k sodelovanju. Pošljite nam opise različnih kolesarskih poti, ki ste jih že ali jih še boste prevozili. Dobrodošle so vse, strme, ravne, kratke, dolge, družinske, za vse vrste koles, od gorskih do cestnih in vseh vmes. Objavili jih bomo na spletni strani, v rubriki Kolesarske poti po Sloveniji in s tem poskrbeli, da bodo na voljo vsem, ki se bomo odpravili raziskovati tiste kotičke naše dežele, ki jih še ne poznamo.

Za akcijo smo se odločili

Zaradi izjemnega zanimanja za Kolesarske poti po Sloveniji na naši spletni strani.
Ker živimo v kolesarskem raju sredi Evrope in je prav, da ga dobro spoznamo.
Ker pot najbolje opiše prav tisti, ki jo je sam prekolesaril.
Da bomo vsi spoznali poti, na katerih sta se kalila najboljša kolesarja na svetu.

Naloga

Da postanete aktivni član Kolesarskega plemena SLO nam pošljite

opis (besedilo) trase
sled (GPX datoteko) trase
nekaj fotografij za ilustracijo

Poleg Slovenije tudi Tujina

Računamo na to, da bodo višje temperature vsaj delno obračunale z virusom, da prestop meja ne bo več otežen in se bomo s kolesom lahko podali tudi onkraj naše lepe Kokoške. Dobrodošli vsi, ki lahko opišete kolesarske poti v bližnji in daljni, severni in južni soseščini, znane in manj znane poti Panonske ravnice, legendarnih evropskih vzponov, južnih otokov… komaj jih čakamo. Pa ne samo opisov, tudi vsakega nasveta, ki se vam bo zdel pomemben.

Blog

Kolesarji smo pestro misleči ljudje, vsak kaj ve in zna, kar lahko drugim da. Če se vam med vrtenjem pedal utrne kakšno kolesarsko razmišljanje, se vam zgodi kakšna zanimiva, zabavna dogodivščina, delite jo z nami. Objavili jo bomo na našem Blogu. Tudi tu so dobrodošle fotografije ali drug ilustrativen material, ki bo zapis dodatno poživil.

Nagrade

Konec vsakega meseca bomo nagradili udeleženca, ki nam bo v tistem mesecu poslal največ zapisov.

Na koncu akcije bomo razglasili skupnega zmagovalca, ki nam bo v celotnem šestmesečnem obdobju poslal največ opisov in ga še posebej nagradili.

MAJ

Naš prvi ambasador je Boris Vremšak.

JUNIJ

Ambasadorka meseca junija je Marjetka Rot.

JULIJ

Ambasadorja meseca julija sta Domen Preložnik in Urška Vižintin.

AVGUST, SEPTEMBER

Toliko vpogledov v rubriko Kolesarske poti, kot jih je bilo v avgustu in septembru 2021, še ni bilo. Navdušeno smo kolesarili, zato bomo vse nagrade podelili v oktobru oziroma po končani akciji Kolesarsko pleme.

Na vas čakata še dva dresa kupikolo.si in dva kapucarja kupikolo.si, dvoja kolesarska očala našega sponzorja Nordic by Petra Majdič in nogavičke ter bidoni Kolesarskega društva LITIJSKI TEMPOMAT-

dres-kupikolo

OKTOBER

Vestno nam spet pošiljate opise, kar nas zeloooo veseli.

Zapisi, izmenjava materialov in kontakt

V ekipi smo navdušeni kolesarji. Delamo po principu »delaj, kar bi delal tudi brez plačila«, akcije smo se lotili entuziastično, ker pogrešamo take informacije. Ker nas ni veliko, zapisov ne bomo mogli lektorirati. Vsak ima svoj slog pisanja in v uredništvu ne bomo posegali vanj, zato vas prosimo, da sami poskrbite za slovnično korekten zapis. V izvirniku, z navedbo, kdaj in kdo je pot prevozil, jih bomo s ponosom objavili na spletni strani.

Si pa pridržujemo pravico, da teksta ne objavimo, če se nam bo zdel kakorkoli sporen, nestrpen, žaljiv, rasističen ali kako drugače neprimeren. Seveda se bomo z vami o tem predhodno pogovorili.

Na spodaj naveden elektronski naslov nam pošljite opis poti v Word dokumentu in sled poti v obliki GPX datoteke.

Fotografij nam prosimo ne prilagajte, na vaš elektronski naslov vam bomo poslali povabilo, da jih naložite v album, ki ga bomo oblikovali v ta namen.

Vse navedeno velja tudi za zapise na Blogu.

Kontakt kolesarskepoti@kupikolo.si

Opisi kolesarskih poti

Za sistematični zapis, tak, ki vsakemu uporabniku takoj ponudi osnovne informacije o poti, smo vam pripravili nekaj napotkov. Razumemo, da ne bo vedno možno postreči z vsemi podatki, zato smo malce komentirali posamezno rubriko. V nadaljevanju smo napotke aplicirali na primer, ki je že objavljen na spletni strani.

Naslov (naj vsebuje večje kraje; če pot začnete v manjšem kraju, v naslovu napišite blizu katerega večjega kraja je; tudi, če boste trasi dali kreativno ime, naj vedno v nadaljevanju vsebuje okvirni potek trase)

Izhodišče in cilj: (splošen opis, izhodišče in cilj sta lahko enaka, lahko različna)

Potek: (bolj podroben opis trase)

Zahtevnost: (5 stopenj: 5-najbolj zahtevna, 4-zelo zahtevna, 3-zahtevna, 2-zmerno zahtevna, 1-nezahtevna)

Dolžina poti: (ključen, zelo koristen podatek)

Časovni obseg: (čas kolesarjenja, brez postankov, zelo koristen podatek)

Največja strmina: (če tega podatka nimate, lahko opisno razložite ali ocenite, zelo koristen podatek)

Najdaljši klanec: (zaželen podatek)

Višinska razlika: (zelo koristen podatek)

Najvišja nadmorska višina: (zaželen podatek)

Podlaga: (zelo koristen podatek)

Primerno kolo: (cestno, gorsko, treking, električno,… zelo koristen podatek)

Opis poti: Kako podrobno boste opisali traso in kraje, skozi katere se boste peljali, je vaša izbira. Vse informacije bodo dragocene, dodatni opisi pa bodo uporabnikom pomagali, da bodo več odnesli s poti.

PRIMER, ki je že objavljen na spletni strani!

Kranjska Gora – Belopeška jezera – Tromeja – Kranjska Gora

Izhodišče in cilj: Kranjska gora – pot poteka po manj prometnih in gorskih poteh

Potek: Kranjska gora – Podkoren – Rateče – Belopeška jezera – Podkoren – Korensko sedlo – Tromeja – Podkoren – Kranjska Gora

Zahtevnost: 3/5 – zahtevna kolesarska tura

Dolžina poti: 49 km

Časovni obseg: 2,5 uri

Največja strmina: 14 %

Najdaljši klanec: 11 km

Višinska razlika: 880 m vzpon, 804 m spust

Najvišja nadmorska višina: 1.503 m.n.v.

Podlaga: mešana-asfalt in gozdno/gorska pot

Primerno kolo: gorsko

Opis poti: Pot začnemo v Kranjski gori v smeri Rateč in Trbiža. Zavijemo na eno najlepših kolesarskih poti v Sloveniji, kolesarsko pot Jureta Robiča D-2, ki poteka od Jesenic do mejnega prehoda z Italijo. Kmalu za mejnim prehodom Rateče zavijemo levo proti Belopeškim jezerom/Laghi di Fusine. Od tu se pot ves čas zmerno vzpenja, najprej do Spodnjega in nato še do Zgornjega jezera. Pot ni težka, večji vzpon nas čaka le v zadnjem kilometru.

Pot do Belopeških jezer lahko tudi izpustimo in jo opravimo kot samostojni izlet, lahko pa jo uporabimo kot uvod v zelo razgledni vzpon na Tromejo, stičišče treh dežel, Slovenije, Avstrije in Italije. Slikoviti pogledi nas spremljajo že od začetka poti. Najprej na levi pobočja, kjer so pozimi urejena smučišča, za tem desno Naravni rezervat Zelenci – izvir Save Dolinke, nato levo ledeniška dolina Planica s Tamarjem, desno Korensko sedlo proti Avstriji in na Tromejo, kamor se bomo odpravili na povratku.

Ledeniška jezera se imenujejo tudi Mangartska jezera, ker ležijo v Mangartski dolini ali Fužinska jezera po bližnjih Fužinah, a najbolj jih poznamo kot Belopeška jezera po bližnjem kraju Bela peč. Poleg večjih je v okolici skritih še nekaj manjših jezer. Večji dve sta s svojo zeleno-modro barvo vode in pogledom na veličastni Mangart prava paša za oči. V kristalno čisti vodi se kopajo odsevi večnih vršacev v ozadju. Belopeška jezera so tudi dobro izhodišče za atraktivne alpinistične poti, med drugim za enega najbolj zahtevnih vzponov na Mangart, prek severne stene.

Po kolesarski poti se vrnemo do mejnega prehoda Rateče, nadaljujemo in pri vznožju oziroma izteku FIS smučarske proge zavijemo levo v vas Podkoren. Na glavni cesti zavijemo desno proti Kranjski Gori, že po nekaj sto metrih pa zavijemo levo proti cestnemu prelazu Korensko sedlo. Do vrha nas čaka cca 3 km vzpon, naklonina ni ravno nedolžna, a klanec ni dolg. Na nasprotnem bregu se nam, kot na dosegu roke, ponuja FIS proga. Ustavimo se, da ne zamudimo čudovitega pogleda.

Foto: FIS proga (če želite poseben vrstni red fotografij, jih poimenujte in označite lokacijo v tekstu)

Lahko se odpeljemo prav do Korenskega sedla, do mejnega prehoda z Avstrijo, lahko pa že kakšen kilometer pod vrhom zavijemo levo na gozdno cesto proti Tromeji. Približno 9 kilometrska pot je lepa, podlaga je dobra, zato ne hitimo preveč, uživajmo. Skupaj se dvignemo za cca 650 m, pod vrhom se pot približa smučišču, zato zavijemo desno in če imamo dobro gorsko kolo se morda do vrha povzpnemo po smučišču. V nasprotnem primeru se vrnemo nazaj na cesto do vrha.

Tromeja je res zanimiva točka, poti na vrh pripeljejo s treh strani, iz Slovenije, Italije in Avstrije, na vse tri dežele se nam tudi ponujajo čudoviti razgledi. Po postanku se vrnemo nazaj v Slovenijo, a po drugi poti, kot smo prišli. Kdaj drugič pa se morda odpravimo čez mejo.

Z vrha se spustimo proti vasi Rateče, spust je dolg cca 7,5 kilometra. Na poti navzdol se nam spet ponujajo očarljivi pogledi proti Kranjski gori in proti Planici. Pogled seže skoraj do Tamarja.

Spust se konča v Ratečah. Pri gostilni Šurc se priključimo na asfaltirano cesto, nadaljujemo desno proti glavni cesti, se priključimo na kolesarsko pot D-2, po kateri smo prišli in se vrnemo nazaj v Kranjsko Goro.

Pot prevozil: (vaše ime in priimek)

April, 2021 (mesec in leto, ko ste pot prekolesarili)

Objava tega primera v rubriki Kolesarske poti

Kranjska Gora – Belopeška jezera – Tromeja – Kranjska Gora

Še drug primer

Ljubljana – Kamniška Bistrica – Ljubljana

Kaj sploh je Kupikolo.si?

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?

Cestno kolesarstvo

Več kot 98 različnih kolesarskih poti

Gorsko kolesarstvo

Več kot 111 kolesarskih poti

Freeride

Več kot 14 kolesarskih poti

Turno kolesarstvo

Več kot 39 turno kolesarskih poti

Družinsko kolesarstvo

Več kot 41 družinsko kolesarsih poti

Kolesarska doživetja

O čem razmišljam, ko rečem, da pišem o kolesarjenju

Objavljeno dne 19.4.202123.4.2021 od Alenka Zdešar

Kolesarjenje je strast, pisanje je spogledovanje.

Pisalo, kakršnokoli, je običajno preprosta reč. Negiben, molčeč predmet, ki se v roki popolnoma spremeni. Oživi. Ne glede na tehnologijo, ki jo uporabljamo, imamo pišoči ogromno možnosti, da mu osmislimo obstoj. Saj ne, da bi pričakovali njegovo hvaležnost, a nam vseeno v zameno ponudi neskončno polje ustvarjanja, izražanja in komuniciranja.

Pisanje je osebno dejanje, sploh, če pustimo glavi, da vodi roko, kamor duša hoče. Omogoča nam ostati blizu svojemu srcu in poglobljenemu zazrtju vase. Je spogledovanje z branjem in bralcem. In obratno. Branje išče pisanje, išče sporočilo in zgodbo, čeprav včasih vsega ni mogoče izraziti in marsikaj ostane v zamegljenem prostoru med vrsticami. Ko urejamo besede v misli, pričaramo podobe in če se bralčevi možgani poistovetijo z njimi, začnejo iskati lastne miselne povezave. Takrat se dobro napisana zgodba pred očmi odvrti, kot bi gledali film.

Pisanje ima vsaj dve racionalni funkciji. Zavaruje znanje in zgodbe pred pozabo ter jih prenaša na druge ljudi. Je veščina, s katero poskušamo ubesediti veličastne trenutke in občutke, je poskus njihovega razumljivega in žlahtnega opisovanja za vse, ki bi jih radi doživeli ali podoživeli. Tudi za pisca ima veliko vrednost. Če želi nekaj zapisati, postane boljši opazovalec ljudi in sveta okoli sebe.

Pisanje o kolesarjenju je povezano z ritmom celotnega telesa. Je čutno spogledovanje s polnokrvnimi doživetji, z napori, z užitki, z drugimi kolesarji, s tiho srečo. Pa tudi s številkami, z dejstvi in resnicami kolesarskega življenja. Je razmišljanje o skupnosti z napravo, o sodelovanju, pripadnosti in odvisnosti.

Kolesarjenje je doživljanje prelepe narave, razgledov, sonca in vročine, hladu in svežine vetra. Ta nebesni dih je včasih naš prijatelj, drugič sovražnik. Ko gre proti nam, je težko, ko gre z nami, drvimo z avtocestno hitrostjo. Je razmišljanje o kolesarskih poteh, o okolju skozi katerega se peljemo, o mestih in vaseh, ki jih obiščemo, o njihovi zgodovini in ljudeh, ki jih srečamo.

Kolesarjenje je kolo, ki ga vozimo. Je sedež, enkrat bolj trd kot drugič, je čelada, so bidoni, prigrizki in geli, da ne pride do razpada sistema. So razdalje, vzponi in spusti, predenje verige, zobniki in razmerja med njimi, so zgodbe o pedalih in zapetih čevljih. Kolesarjenje je globoko dihanje in intenzivno bitje srca, so pekoče noge, potne srage, pregreto telo in blažena utrujenost.

Vprašanje, če bomo kdaj našli odgovor, zakaj nam vse to toliko pomeni. Zakaj nas neustavljivo privlači nekaj tako intimnega, kot je telesni napor? Kaj je magičnega v tem, kar dosežemo s fizičnim telesom? Je privlačen imanenten občutek, da na dogodke vplivamo s skrivnostnimi silami?

Kultura se začenja z dialogom s samim seboj, zato je v teh naporih nekaj civilizacijskega, nekaj, kar nas dela boljše ljudi. Verjetno nam občutek, da si sam svoj, vzbuja vero vase. Ko z zadnjimi močmi premagujemo kilometre, ko potisnemo sebe čez rob in zdržimo, zaupanje v svoje sposobnosti nezavedno prenesemo k opravljanju vsakodnevnih nalog. Ali pa je skrivnost v tem, da gibanje pomaga zaznati čustva na drugi ravni, kot to počnejo misli. Morda je kriva tipična kolesarska miselnost, da ne popustimo. Drugim je težko razumljiva, nas pa nauči zdržati, se pognati čez lastne meje, do popolnega samospoznanja in težko opisljivih občutkov. In meje so čudna reč. Včasih nam kažejo našo omejenost, drugič, kako jih lahko presežemo.

Ni enoznačnega odgovora in verjetno le um, ki zna izpisati človekovo dušo, lahko upa, da bo nekoč našel odgovore. Vsekakor pa človek, ki se rad giblje, dobro ve, da življenje ni zato, da bi stali na mestu. Življenje je gibanje in gibanje je več kot le zdravje. Je volja in strast, ki nas dela žive. Je razmišljanje, branje, in je pisanje. Zapisana doživetja in občutki postanejo dragocena sporočila in spomini. Zato je lepo pisati o kolesarjenju, o tej obsesivni premaknjenosti, premaknjenosti z mesta.