TROJNI PRELAZ

Tovrstna kolesarska pot predstavlja izjemne napore, saj s svojimi več kot 100 kilometri dolžine in preko 2.000 metrov višinske razlike od kolesarja zahteva izkušenost, telesno in duševno pripravljenost na visokem nivoju. Zaradi lepot in dolgih spustov, ki jih pot ponuja, pa je zahtevnost trase nekoliko omiljena. Navadno se pot začne v Radovljici in se nato nadaljuje skozi Lancovo, Spodnjo Lipnico, Kamno Gorico vse do Krope. V Kropi se pripravimo na prvi vzpon na Jamnik, ki pa ni dolg in zelo strm. Pri cerkvi svetega Primoža lahko uživamo v izvrstnem razgledu in se naprej podamo v še bolj izvrsten spust vse do Železnikov. Po spustu sledi nekaj ravnine, ki se v vaseh Spodnja in Zgornja Sorica prelevi v 11 km dolg klanec na Soriško Planino, vendar nam ta postreže z izjemnim spustom vse do Bohinjske Bistrice. Iz Bohinjske Bistrice se po regionalni cesti podamo proti Bledu. V vasi Jereka se pot pripravlja na še zadnji vzpon in še zadnji prelaz. Mrzlo sedlo na Pokljuki dosežemo po dobrih 10 po klancu prevoženih kilometrih. Za tem nas čaka le še zadnji spust iz prelaza, ki se zaključi na Bledu, od koder nas do izhodiščne točke v Radovljici ločita zgolj dva kilometra.

Dolžina: 105 km
Čas: 9,5 h

SLOVITI VRŠIČ

Prelaz Vršič marsikomu predstavlja izziv. Zato je tudi toliko priljubljen med kolesarji. To pa ni edina njegova predispozicija. Lepota narave in vijugasta cesta sta pravi raj za ljubitelje kolesarstva. Iz Bovca se poženemo proti Predelu in Trenti, kjer zavijemo desno in se tako popeljemo mimo Kala Koritnice. Po dobrih 20 kilometrih kolesarjenja ob prečudoviti reki Soči pridemo do Trente, od koder se pot začne dvigovati proti vrhu prelaza Vršič. Strmino klanca nam nekoliko omilijo serpentine. Pot je zahtevna, vendar ob najvišji točki te kolesarske trase, ki leži na 1611 nadmorskih metrih, ponuja prvovrstno doživetje. Tukajšnje območje ponuja ogled reke Soče, njena korita ter izvir. V Trenti je muzej Triglavskega narodnega parka, lahko si ogledamo tudi botanični vrt Alpinum Juliana ter spomenik dr. Juliusa Kugya. Na vrhu se lahko odločimo za nadaljevanje poti mimo Ruske kapelice do Kranjske Gore ali pa preprosto vrnitev v Bovec na izhodiščno točko.

Dolžina: 62,5 km
Čas: 7,5 h

ČEZSOŠKA TURA

Tovrstna tura je primerna za izkušene in bolj pripravljene kolesarje, saj s svojo dolžino, ovirami, vzponi in spusti zahteva boljšo kondicijsko pripravljenost.
Pot se začne na mostu, ki prečka reko Sočo v vasi Log Čezsoški. Smernice nas vodijo vse do vasi Žaga, kjer spremenimo smer vožnje v desno, kar nas pripelje do mejnega prehoda Učja. Tam zavijemo na levo, kjer nas pričaka makadamska pot do Božice. Čez preval nas pripelje na Breginjsko stran, od tam sledimo označbam do grebena Stol. Mimo lovske koče in bivaka Hlek vodi prijeten spust, ki je strm in makadamski. Ta se nadaljuje vse do ceste, ki povezuje Kobarid in Bovec. Na levo poženemo svoja pedala proti vasi Trnovo, od koder kolesarimo vse do kampinga. Tam nas most čez Sočo popelje do vas Log Čezsoški, sledi pa pot na izhodiščno točko.

Dolžina: 56 km
Čas: 4,5 h

DOLINA PLAZU

Kolesarjenje po Bovškem ponuja veliko kolesarskih poti. V dolini plazu, v Logu pod Mangartom lahko doživimo prave čare pokrajine. Kolesarska trasa ni zahtevna, zato je primerna tudi za družine. Pri odcepu za Loško Koritnico, ki se nahaja v Logu pod Mangartom, poženemo svoja pedala po cesti, ki je asfaltirana in nas po slabem kilometru zapelje do elektrarne Koritnica. Sledi makadam in slikovita pot mimo pobočij, polnih grušča. Pot doseže svoj cilj ob vznožju, kjer se začne planinski vzpon na Kotovo sedlo oziroma sprehod na Koritniško planino. Skozi kratko, a ne preveč zahtevno, pot naletimo na osupljive in mogočne Loške stene Mangarta ter Jalovca.

Dolžina: 8,5 km
Čas: 1,5 h

POSTOJNSKA KOLESARSKA POT

Mesto Postojna slovi predvsem po mnogih jamah. Kolesarska pot je zasnovana tako, da nas vodi po prečudoviti okolici Postojne in čez pet najbolj poznanih jam v tukajšnji okolici. Pot lahko začnemo kjerkoli v okolici Postojne po lastni izbiri ter nadaljujemo proti svetovno znani Postojnski jami, kjer ne pozabimo tudi možnosti obiska le te in pa vožnje z vlakcem. Nato lahko pot nadaljujemo do prečudovite, a nekoliko krajše Otoške jame, sledi Jama pod Predmejskim gradom in pa povezavo skozi predor med Pivko in Črno jamo. Tisti z malo več nostalgije in zgodovinskim zanimanjem se podajte tudi do manjših cerkva, ki se razprostirajo po Postojnskem. Postojna ponuja veliko igrišč ter bazen, tako da je velika možnost popestritve športnega dneva oziroma programa.

KOLESARJENJE PO DOLINI TOLMINKE

Ne preveč zahtevna in umirjena kolesarska tura, ki poteka skozi Triglavski narodni park in prečudoviti neokrnjeni naravi, se prične v Tolminu, od koder nas pedala peljejo v smeri vasi Zatolmin, kjer se držimo smeri in označb za planino Polog. Ker je omenjena pot idealna tura, ki vodi skozi že omenjeni Triglavski narodni park, in ne preveč zahtevna, je odlična tudi za kombiniranje s pohodništvom. Zato obzirnost kolesarjev na tovrstni trasi ne bo odveč.

Pot je zelo slikovita, saj nas po prevoženi vasi Zatolmin čaka izjemna makadamska pot, ki poteka nad strugo Tolminke do planine Polog. Kot nalašč za beg možganov pred mestnim vrvežem. Tovrstna trasa ponuja kar nekaj zanimivosti na poti, kot so Tolminska Korita, cerkev svetega Duha na Javorci, italijanski bunkerji, spomenik EU kulturne dediščine, soteska potoka Pščak ter krožna pot do izvira Tolminke.

KOLESARSKA RADOVLJICA

Območje Radovljice ponuja veličastne gozdove Slovenije, zato ljubitelje narave čaka izjemna trasa.

Pot je v večji meri makadamska, je pa pretežno višinska, zato je primerna za bolj pripravljene kolesarje. Trasa poteka skozi veličastne gozdove Jelovice vse do Jelovških planin, ki postrežejo z izjemnimi razgledi in neokrnjeno naravo.

Kolesarsko Radovljico začnemo v Spodnji Lipnici ali Radovljici (odvisno od posameznikovega okusa). Trasa zajema zahtevne vzpone, najslovitejši in najtežji so zagotovo vzpon na Talež, Goško ravan ter vzpon med Razpokom, ki sega do vrha platoja Jelovice. Če svojo pot nadaljujemo do lovske koče na Taležu, se lahko odpočijemo in uživamo ob prečudovitem razgledu na Blejsko jezero in edini otok v Sloveniji, Blejski otok. Za okrepčilo naj vas ne skrbi, saj v lovski koči ponujajo postrežbo, lahko si poiščete tudi zavetje v 100 let stari lipi in tam tudi prenočite.

Dolžina: 18,7 km
Čas: 3 h

OBMORSKA GORSKA TRASA TINJAN

Pot začnemo po poti Zdravja in prijateljstva, ki poteka tik ob avtocesti ob Škocjanskem zatoku. Ko se pot približa glavni cesti, zavijemo desno na most proti Bertokom. Od tam pot nadaljujemo do reke Rižane in pod železniško progo, mimo bivše postaje Dekani vse naprej do glavne ceste, ki povezuje Dekane in Koper. Pod tovarno Lama zavijemo levo navzgor, kjer tudi prečkamo avtocesto prek nadvoza. Pot pod borovci pričara kolesarju malo narave in svežine, ki se konča ob prvih hišah v vasi Škofije. Držimo se oznak na poti in tako pridemo do tamkajšnjih okrepčevalnic in trga, kjer stoji cerkev svetega Mateja. Po krajšem postanku pot nadaljujemo proti Trstu, ki jo ob tabli Plavje zapustimo in tako doživimo strm spust. Ko dosežemo dno doline, nas pot pelje na vzpon proti Tinjanu. Mimo cerkva svete Lucije in svetega Roka v vasi Plavje obdržimo smer po glavni poti na naši levi strani. Vodohrami naj nam služijo kot značilnost, ki je ne gre spregledati, ter odlična markacija, da sledimo pravi smeri. Po nekaj minutah dosežemo planoto in vasico Urbanci. Pot se od tu naprej nadaljuje navzdol z rahlim naklonom in makadamom. Pred nami pa se razprostira pogled na Tinjanski hrib. Po nekaj ravninskih kilometrih nas pričaka še zadnji vzpon, ki se konča pri cerkvi svetega Mihaela. Tukaj pridemo tudi do prvega križišča, ki omogoča več izbire. V našem primeru izberemo pot naravnost, saj je desni odcep rezerviran za najzahtevnejše kolesarje po spustu. Ko dosežemo vrh, lahko uživamo v razgledu, ki se razprostira na vse strani. Naslednji desni odcep v križišču nam ponuja najoptimalnejšo rešitev in pot, katera vodi po makadamskem spustu vse do nadvoza nad avtocesto. Tam se tudi začne asfaltna podlaga. Že pred nadvozom se je potrebno držati desnega odcepa, zato tu pozornost ne bo odveč. Cesta se neprestano spušča vzdolž avtoceste vse do Rižanske doline. Tukaj sledita dva razcepa, na katerih se držimo leve smeri. Spust se tako približuje koncu, saj se bližamo glavni cesti. Omenjeno cesto je potrebno prečkati in tako prečkamo tudi železniško progo s pomočjo mostu, ki se tam nahaja. Pot poteka naprej med železniško progo in reko Rižano. Vinska klet Bardon ima veličastno dvorišče, zato nas bo pogled nenehno usmerjal proti njemu. Ko dosežemo območje betonarne, zavijemo na levo ter nato spet desno na ozko cesto, ki vodi mimo Mikotov. Na trasi Parenzane zavijemo na levo, kjer nas pričaka večji most čez reko Rižano. Pedala svojega kolesa tako potiskamo samo še do glavne ceste za Bertoke, od koder se podamo po prvotni trasi ob avtocesti do svojega izhodišča.

Dolžina: 27 km
Čas: 3,5 h

KOLESARJENJE OB SLAPU BOKA

Pot za gorsko kolesarstvo poteka iz Bovca do Plužne, naprej do slapa Boka, v Čezsočo in nazaj v Bovec.

Pot ni zelo zahtevna, ker pa se vrti v krogu, omogoča najzahtevnejšim kolesarjem poganjanje pedal tudi kakšen krog več. Pot začnemo v samem centru Bovca in se po glavni cesti usmerimo proti Plužni. Pri vodnjaku zavijemo desno in pot nadaljujemo ob jezeru hidro elektrarne Plužna. Do mostu čez potok Gljun nas čaka zahteven, a krajši spust. Dobrih 100 metrov po prečkanju mostu zavijemo v križišču na desno in pot nadaljujemo čez reko Ročico. Za tem nas pričaka lepo igrišče za golf, kar nam potrjuje, da smo na pravi poti, ki vodi do glavne ceste za Bovec – Žaga. Na glavni cesti zavijemo nazaj proti Čezsoči, kjer nas pričaka most čez čudovito reko Sočo. Pot nadaljujemo do vasi Čezsoča. Kolesarsko traso nadaljujemo vse do križišča, ki ga prečkamo in odpeljemo naravnost do zaselka Jablenca. Za omenjenim zaselkom nadaljujemo pot po pešpoti na levo in čez Sočo prek mostu. Od tam nadaljujemo po levi poti, kjer pridemo do naslednjega mostu čez reko Koritnico, ki s svojo lepoto pričara izjemna doživetja. Ob kampu Toni se vrnemo nazaj na asfaltne površine in tako pot nadaljujemo proti Bovcu.

Na vrhu klanca se pot razcepi, zato zavijemo desno na kolovozno pot, katera se zaključi ob bovški obvoznici pri cerkvi Device Marije v Polju. Izhodiščno točko v Bovcu dosežemo z nadaljevanjem poti mimo teniškega igrišča. Pot se vije po območju, kjer je veliko mogočnih in osupljivih slapov, zato je priporočen ogled in krajši počitek pri mogočnem slapu Boka in slapu Virje.

Dolžina: 18,4 km
Čas: 2 h

NOVA GORICA

Nova Gorica z okolico ponuja prav posebne poti, ki so primerne za spuste. Proge pa so predvsem srednje zahtevnosti, tako da praktično ni kolesarja, ki jih ne bi prevozil. Prva pot je primerna tudi za enduro kolesarje, saj se lahko kolesar po cesti iz Mirna odpelje proti Krasu. Cesta se začne kmalu vzpenjati in po nekaj kilometrih pripelje do križišča za Cerje nad Mirnom. Tam zavijemo levo in vozimo naprej, kmalu se tudi asfaltna podlaga konča in od tu naprej nadaljujemo vse do stolpa v Cerju po urejeni makadamski poti. To je tudi najvišja točka tovrstnega izleta in ponuja čudovit razgled na vse smeri, zlasti na Novo Gorico in Italijansko Gorizzio. Iz druge strani pa pogled sega daleč vse do morja. Od tu nas trasa pelje samo še navzdol po poti, ki je primerna za lažje spuste in se tako konča v Vrtočah pri Mirnu, od koder se potem zapeljemo le še dva kilometra naprej mimo nogometnega igrišča do izhodiščne točke.

V Novi Gorici je prav tako park za BMX navdušence. Park je povsem nov in ponuja vse, kar si lahko ljubitelj BMXov želi. Park je izdelan v celoti na novo, v zadnjem času pa gosti precej tekmovanj v parku ob borovem gozdičku tako za BMX kot skate kategorije. Park se nahaja blizu mestne občine Nova Gorica, natančneje tik za največjim slovenskim casinojem Perla, ki ponuja ogromno lagodja v hotelu, SPA centru, notranjem bazenu ter raznih restavracijh. Perla pa istočasno ponuja tudi veliko število iger na srečo, ki se odvijajo v samem casinoju. Prav tako ne manjka koncertov in iger pokra.