Pot pričnemo na Bledu . Peljemo se po starem Betinskem klancu. Ko prispemo do mosta, zavijemo na kolesarsko stezo proti Lescam. Peljemo se mimo hipodroma in nato na semaforiziranem križišču zavijemo desno. Peljemo se naravnost naprej do železniškega prehoda, mimo gostišča Tulipan in naprej po glavni cesti do Radovljice. Peljemo se mimo avtobusne postaje po Kranjski cesti in pri naslednjem križišču pa zavijemo desno na Šercerjevo ulico. Kolesarimo mimo doma upokojencev vzporedno z glavno cesto, čez skakalnico do Podvina. Pri semaforju zavijemo desno za vas Mošnje. Približno na sredi vasi zavijemo levo. Nato nas čaka spust , pripeljemo se do ribogojnice in po manjšem klancu v vas Dogro polje. Po daljšem spustu prikolesarimo na Posavec. Na koncu vasi nas smerokaz vodi na krajši vzpon za Bistrico pri Naklem, mimo gostilne Marinšek. Pri Polici pri Naklem zavijemo na kolesarsko stezo do Kranja. Na Zlatem polju pri semaforju zavijemo desno, za mostom čez reko Savo pa levo do Labor. Pri črpalki zavijemo desno na glavno cesto Kranj – Škofja Loka in naprej skozi vas Zgornje Bitnje, Žabnice, Sv.Duh, Virmaš do Škofje Loke.

Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji – radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.

Polica se nahaja na terasi med Kranjem in Pivko. Terasa je del Udinboršta, ki se v soteski Temnik najbolj približa Dobravi. Skozi to sotesko so leta 1908 speljali železnico proti Tržiču, danes pa se tiri končajo že v Naklem. Iz konglomeratne skale so Puharji prav na Polici več kot 300 let klesali mlinske kamne. Na Polici je danes priključek na avtocesto Ljubljana – Jesenice. Danes je poznana po ljudskem umetniku kiparju Janezu Vovku in Antonu Grašiču, svetovno znanemu zbiratelju starin. Na Polici se lahko ustavite na kmetiji pri Poličarjevih, kjer boste dobili vse kmetijske pridelke, na sosednji kmetiji Pr’ Škofčevih pa vas bodo naučili jahati konje.

V Spodnjih Bitnjah stoji cerkev sv. Miklavža. Na južni strani te v osnovi zgodnje-gotske cerkve je freska sv. Krištofa iz 16. stoletja (Jernej iz Loke). V okolici cerkve so ostanki rimske arhitekture. Vas Spodnje Bitnje so že v 10. stoletju kolonizirali bavarski Nemci. Še v Valvasorjevem času je bila govorica vaščanov mešanica nemščine in slovenščine.

Nastanek naselja Zgornje Bitnje sega že v 11. stoletje. Valvasor Zgornje Bitnje omenja kot največjo vas na Kranjskem. V vasi se nahaja cerkev sv. Tomaža, ki je v osnovi še gotska. O tem priča tudi ohranjen poznogotski rebrat obok s figuralnimi sklepniki in konzolami v prezbiteriju.

Škofja Loka je srednjeveško mesto. Prvič je bila omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. Zapisi navajajo da je bila leta 1397 obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo, med leti 973 in 1803 pa je bilo ozemlje skupaj s Poljansko ter Selško dolino last bavarske Freisinške škofije. Od srednjega veka dalje sta mestno jedro sestavljala dva trga: Plac (zgornji trg) in Lontrg (spodnji trg). Leta 1987 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik. Nad mestom stoji Loški grad (tudi »Škofjeloški grad«). Njegovi prvotni podobi danes manjka stolp, v katerem so bile ječe. Redovnice, ki so prebivale v gradu, so ga dale podreti.Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi se je eden od freisinških zemljiških gospodov, Abraham, peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »bo ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.Priljubljena izletniška in razgledna točka nad mestom je hrib Lubnik.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI NA: Sloveniaholidays.com

OPIS POTI

Pot poteka po glavni cesti Bled-Bohinj zato previdnost ne bo odveč .Trasa je speljana pretežno po ravninskem delu. Peljemo se mimo Bohinjske Bele naprej do Nomenja in po cesti do Boh.Bistrice . Ko prispemo v Boh. Bistrico na prvem križišču zavijemo levo. Pot nas pelje mimo zdravstvenega doma, ki ga vidimo na desni strani in do naslednjega križišča, ki je v neposredni bližini Vodnega parka Bohinj. Tu zavijemo desno po prednostni cesti. Sledi rahel klanec do smičišča Kobla in nato nadaljujemo pot naravnost v klanec. Čaka nas še 3km kar težkega vzpona do vasi Ravne v Bohinju. Na vrhu je naš trud poplačan s prelepim razgledom na Triglavsko pogorje in Boh.Bistrico.

Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati.

Bohinjska Bela leži na levem bregu Save Bohinjke, jugozahodno od Bleda. Najstarejši del naselja (izpred leta 1000) je Spodnja ali Dolenja vas s farno cerkvijo sv. Marjete. Manjši del, zgrajen pod previsno skalnato Iglico, pa se imenuje Zgornja ali Gorenja vas. Nad vasjo je zaselek Slamniki s čudovitim razgledom. Najmanjši del Bohinjske Bele je Podklanec.

Dober kilometer stran, proti Bohinju, je zaselek Obrne. Če želite uživati v lepem razgledu na Bled, obiščite vasico Kupljenik na desnem bregu Save. Nedaleč stran je tudi vhod v Jamo pod Babjim zobom, ki jo lahko obiščete z vodnikom jamarskega društva. Bohinjska Bela ponuja zasebne sobe, v gostilnah okusno domačo hrano, na Iglici je možnost alpinističnega plezanja, v Savi ribolova in drugih vodnih športov. Bohinjska Bela je tudi primerno izhodišče za krajše in daljše izlete (Vrh Galetovec 1256 m).

Poleg Bleda je Bohinj eden izmed Gorenjskih biserov, ki nudi veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Na poti v Bohinj si lahko ogledate Pantzovo žičnico, ki je najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi. Njena izgradnja je prinesla razcvet gozdarstva na Jelovici. Z njenim delovanjem se je pričelo obdobje načrtnega gospodarjenja v jelovških gozdovih. V ohranjenih načrtih lahko še danes občudujemo napredno miselnost takratnih gozdarjev.

Ajdovski gradec je majhen 585 m visok hribček na vhodu v Bohinjsko Bistrico. V svoji pesnitvi Krst pri Savici ga je opeval največji slovenski pesnik France Prešeren. Je zelo staro arheološko najdišče, ki predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že v starejši železni dobi 700 – 300 let pr. Kr. Na njem so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa. Zoisova graščina s stolpno uro stoji v Bohinjski Bistrici. Sezidan je bila v drugi polovici 18. stoletja v novoromanskem slogu. Posebna znamenitost je grb nad vhodnimi vrati. Služil je železarskim podjetnikom kot upravno in bivalno poslopje. Nasproti graščini stoji v Zoisovem parku Zoisova stolpna ura. Zgraditi jo je dal baron Žiga Zois, da bi delavci železarji pravočasno, ob dogovorjeni uri, hodili na delo. Ena najznačilnejših stavbarskih zanimivosti v Bohinju so kozolci in stogovi. Posebno mesto ima skupina kozolcev pred vasjo Studor. Stojijo na zasebni zemlji, ki je bila v času tlačanske odveze in zemljiške reforme razdeljena tedanjim kmetom iz vasi Studor. Delitev zemlje je potekala na katastrski karti z ravnilom, zato so parcele zelo ozke in podolgovate. Na ta način je nastala zgostitev kozolcev – stogov pred vhodom v vas. Zaradi svoje lege, zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo krajinsko posebnost. Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Je ena od redkih hiš, v katerih je še mogoče zakuriti na ognjišču črne kuhinje. Stavba je zidana in kombinirana z lesom.

V Godčevi hiši v Bohinjski Bistrici so od leta 1979 na ogled tri stalne muzejske zbirke:
Usnjarski muzej in Mali vojni muzej soške fronte 1915 – 1917.

Na kratko je predstavljeno tudi življenje nekdanjega lastnika, odličnega športnika in heroja NOB Tomaža Godca. Kot izučen usnjar je z velikim trudom odkupil očetovo delavnico,obenem pa se ves čas ukvarjal s športom. Bil je navdušen planinec in izvrsten smučar tekač – v letih 1928 do 1933 je bil član jugoslovanske smučarske reprezentance.Postavil je tudi prvo skakalnico v Jugoslaviji na Poljah v Bohinju.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI NA: Sloveniaholidays.com