Izhodišče: v središču mesta Nova Gorica

Pot se začne v samem središču mesta Nova Gorica. Sledimo glavni cesti Nova Gorica – Ajdovščina v smeri vzhoda. Na začetku se vozimo po malce bolj prometni cesti vse do Ozeljana, kjer se večina prometa usmeri na avtocesto. Od križišča za avtocesto nadaljujemo naravnost proti Ajdovščini. Peljemo se skozi vasi Ozeljan, Šempas in Črniče, v katerih lahko najdemo več odličnih vinarjev in turističnih kmetij, kjer nam bodo z veseljem postregli z domačo hrano in odličnim vipavskim vinom. Od Črnič se spustimo do vasi Selo, kjer zavijemo desno v smeri Dornberka. Tu se začne manj prometna cesta, ki se vije po razgibanem terenu vse do Dornberka. Tam sledimo tablam za Novo Gorico. Malo naprej od bencinske črpalke zavijemo levo v smeri Gradišča, kamor nas usmeri tudi tabla za vinsko pot. Tam se začne krajši vzpon do vasi Gradišče nad Prvačino, od koder se nato spustimo v Oševljek in naprej do Renč. Na trgu v Renčah zavijemo na levo ter se držimo glavne ulice do table, ki nas usmeri na desno proti Mirnu. Kmalu pridemo do naslednjega križišča, kjer nas tabla usmeri levo proti Mirnu. Sledimo asfaltni poti skozi vasi Merljaki in Vrtoče vse do Mirna, kjer pri vodnjaku zavijemo desno v smeri Nove Gorice. V Mirnu vozimo po glavni cesti do krožišča, kjer zavijemo na desno. Na naslednjem krožišču izberemo prvi izvoz in nato v Biljah sledimo tablam za Novo Gorico. Na svoji desni bomo videli največji strnjeni vinograd v Sloveniji Biljenski griči, ki obsega 250 ha. Od tam se po ravni cesti peljemo skozi vas Vrtojba in mesto Šempeter pri Gorici, kjer se usmerimo proti Rožni dolini. V Rožni dolini sledimo tablam za Pristavo. Po krajšem vzponu bomo prišli do Kostanjevice pri Novi Gorici, kjer se nahaja Frančiškanski samostan. V samostanu so pokopani člani francoske rodbine Burboni, med njimi zadnji kralj te dinastije Karel X. Samostan ima bogato knjižnico, v kateri hranijo 10.000 knjig, med njimi tudi 30 inkunabul. Od Kostanjevice se spustimo v Novo Gorico, kjer zaključimo današnji kolesarski izlet.

Težavnost: Lažja
Dolžina: 45,1 km
Trajanje: 2 h 30 min
Vzpon: 574 m
Spust: 574 m
Min. višina: 43 m
Max. višina: 167 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

Izhodišče: ob Hublju, tik za ostanki rimske utrdbe Castra, je urejeno veliko parkirišče.

Pot se začne na parkirišču v središču Ajdovščine, ob znamenitih ostankih rimske utrdbe Castra. Nadaljujemo po sprehajalni poti preko mostu čez reko Hubelj, proti vzhodu, do prvega križišča in potem levo v smeri izvira Hublja. Za ogrevanje nas kmalu pričaka krajši klanec, ki se konča pri kraškem izviru te mrzle reke, kot so Hubelj poimenovali že stari Rimljani. Od tam se cesta spusti v vas Lokavec , kjer se začnemo strmo vzpenjati proti Predmeji. Na 8 km dolgem klancu bomo premagali 700 m višinske razlike. Vmes, na novem delu poti, klanec malce popusti. Pri vodnjaku, kjer si lahko natočimo svežo vodo, pa se začne spet strmo vzpenjati. Malo pod vrhom pridemo do strmih kamnitih pobočji Čavna. Tam se cesta zoži in nas pelje skozi ročno izklesane kamnite tunele. Kmalu pridemo do Predmeje, kjer sledimo tablam, ki nas usmerijo desno proti Colu. Čez nekaj ovinkov pridemo do razgledne točke pri spomeniku Materi Gori, kjer se nam odpre lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino in Nanoško planoto v ozadju. Cesta se od tam naprej vije od vasi do vasi po planoti Gora. V vasi Kovk lahko skrenemo s poti in se vzpnemo še do Sinjega vrha, kjer bomo nagrajeni z razgledom na celotno Vipavsko dolino, Kras, ter Jadransko morje. Ob poti od vasi Kovk proti vasi Gozd bomo naleteli na kraški pojav škraplje, podolgovate žlebove v apnencu, ki nastanejo pod vplivom tekoče vode. Škraplje so naravni spomenik državnega pomena. Od tam sledi spust skozi vas Gozd proti Colu, kjer zavijemo desno proti Ajdovščini. S Cola je še 8 km dolg spust do Ajdovščine.

Težavnost: Težka
Dolžina: 36,2 km
Trajanje: 3 h
Vzpon: 1067 m
Spust: 1067 m
Min. višina: 106 m
Max. višina: 903 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA

Izhodišče: v mestnem jedru Vipave

Pot začnemo v starem mestnem jedru mesta Vipave, ki ga krasi baročni Lanthierijev dvorec. Od tam nas vodi pot po glavni cesti iz Vipave proti Podnanosu v smeri vzhoda. Po daljši ravnini pridemo do križišča, kjer zavijemo na desno proti Štanjelu. V vasi Manče se začne krajši vzpon do odcepa za vas Goče, kjer lahko skrenemo s poti ter se povzpnemo v to vas. Goče so ena najstarejših in tudi najslikovitejših vipavskih vasi, v kateri najdemo več kot 60 kamnitih obokanih vinskih kleti. Od odcepa za Goče se spustimo v dolino Branice. Kmalu za vasjo Trebižani se cesta odcepi na desno proti Braniku. Sledimo glavni neprometni cesti mimo sadovnjakov, vinogradov in njiv, dokler se ne priključimo glavni cesti Štanjel – Branik. Od tam nadaljujemo proti Braniku. Na levi kmalu zagledamo Rihemberški grad, enega največjih in najbolje ohranjenih gradov v tem delu Slovenije, ki se dviga nad vasjo Branik. Nadaljujemo po glavni cesti do Dornberka, kjer zavijemo desno v smeri Ajdovščine. Pred vasjo Zalošče se zapeljemo čez reko Vipavo, kjer se začne krajši nezahteven vzpon do vrha vasi. Od tu se peljemo do vasi Selo, kjer se priključimo glavni cesti Nova Gorica – Ajdovščina. Predlagamo, da se v Ajdovščini zapeljete skozi center mesta, kjer se nahajajo dobro ohranjeni ostanki rimske utrdbe Castra. Iz Ajdovščine se peljemo skozi vas Budanje, kjer je ob cesti velika romarska cerkev Marije tolažnice žalostnih. Malo naprej je na vzpetini nad glavno cesto dvorec Zemono, do katerega vas pripelje lepa asfaltna pot skozi drevored. V dvorcu Zemono se nahaja znana restavracija Pri Lojzetu. Lahko se sprehodite okrog dvorca, od koder je lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino. Iz vasi Zemono se spustite po stranski cesti do Vipave in tako zaključite svoje kolesarsko potepanje.

Težavnost: Lažja
Dolžina: 46,8 km
Trajanje: 2h 30 min
Vzpon: 504 m
Spust: 504 m
Min. višina: 57 m
Max. višina: 237 m

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI: VIPAVSKA DOLINA

VIR: VIPAVSKA DOLINA