Po Radenskem polju s kolesom

banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje. Prepoznano je tako za naravoslovno kot kulturnozgodovinsko bogato območje Slovenije; zaradi svojega ekološkega pomena je  vključen v evropski program Natura 2000.

Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Na Radenskem polju obstaja več habitatov, izmed katerih so nekateri evropskega pomena. Pretežno je teren zaznamovan s travišči, sem in tja pa je opaziti zaplato gozda ali grmičevja. Slednje je zlasti bujno ob strugah rek, tako kot tudi šašje in ločje. Med spomladansko cvetje se uvrščajo barjanska vijolica, močvirska logarica, poletna kronica, prstasta kukavica ter ogrožena močvirska kukavica. Zmanjšuje se število primerkov zaenkrat še prisotnih močvirskega ušivca in močvirskega svišča, vsled gnojenja pa sta v zadnjem desetletju že izginili srednja rosika ter bela kljunka. Področje je tudi domovanje močvirskega petoprstnika ter trilistnega mrzličnika, sicer pa se na nekoliko bolj sušnih vresavah skrivajo tudi manj vlagoljubne rastline.

Izlet začnemo pri kulturnem domu Račna, kjer je urejeno parkirišče, zraven pa tudi igrišče z nekaj igrali za otroke. Pot je za kolo kar razgibana in ni primerna v vsakem obdobju. Kadar je več deževja, je lahko del poti ali zelo blaten ali pa celo pod vodo. Vmes se lahko ustavite pri lovskih opazovalnicah, naravnem poligonu za motorje in kolesa ter na koncu obiščete še ruševine gradu Boštanj. Malce naprej od cerkvice je tudi gostilnica, kjer si lahko privoščite osvežilno pijačo ali pa sladoled za otroke.

 

Zanimivosti

Močvirski tulipan ali močvirska logarica je rastlina iz družine lilijevk, ki raste v Evropi. Prepoznamo jo po cvetovih s šestimi venčnimi listi v obliki zvona, obrnjenih navzdol in obarvanih v značilnem škrlatno-rdečem vzorcu šahovnice. Cvetijo konec marca in v začetku aprila.
Vrsta je v Sloveniji zaščitena, najdemo pa jo na močvirnatih tleh kot je na primer tudi Radensko polje.

 

Gostinski lokal v bližini

Gostišče Krpan Grosuplje

Poskrbijo za lačne trebuščke tako staršev kot njihovih malih pustolovcev. Nudijo tako malice, kot kosila, nahajajo pa se v centru Grosuplja. Prijazna postrežba, zelo okusna hrana in pester meni vas bo prepričal, da se sem zagotovo še vrnete.

VEČ NAMIGOV ZA IZLETE NAJDEŠ NA Druzinski-izleti.si

logo_druzinski_izleti_kupikolo.si

Izhodišče: Kulturni dom Velika Račna
Razdalja: 6 km ( v eno smer)
Čas vožnje: 1-2 h
Težavnostna stopnja: 1/5
Primerno za: kolesa

Download

Fotogalerija

Parenzana s kolesom

banner-kolesarskih-poti-kupikolo_-800x300

Opis poti

Parenzana je kolesarska pot, ki v celotni dolžini meri 130 kilometrov- od Trsta pa vse do Poreča. Nekoč je tukaj potekala ozkotirna železnica, sedaj pa se po tunelih lahko spustimo le s kolesi. Železniška proga je obratovala med 1902-1935 in takrat predstavljala pomembno povezavo zaledja z obmorskimi kraji, ter tako močno pripomogla k razvoju gospodarstva. Če pot razdelimo po državah, potem v Italiji naredimo 13km, v Sloveniji 32 km in na Hrvaškem še preostalih 78km.

Postaje ob progi so bile zgrajene iz materialov, ki so bili značilni za pokrajino v kateri so se nahajale (les v alpskih deželah, opeka v nižinskih, kamen). Grajene so bile po pravilih avstro-ogrskih državnih železnic. Morale so biti estetske in funkcionalne. Velikost je bila odvisna od pomembnosti in velikosti kraja. Prva kategorija je imela stanovanja za več uslužbencev železnic, dve čakalnici in sanitarije za potnike. V to kategorijo so sodili: Koper, Lucija in Poreč.
Proga je pomenila življenje za kraje, saj je vlak vsak dan skozi hribovite, reliefno razgibale kraške predele Istre in poleg potnikov prevažal sol iz Pirana in Sečovelj, oljčno olje iz okolice Buj in Motovuna, sadje, zelenjavo, istrski kamen, apno, les, moko in vino. Zaradi številnih ovinkov in vzponov je bila povprečna hitrost vožnje zgolj 25 km/h, tako je celotno potovanje med Trstom in Porečem skupaj z vsemi postanki trajalo okoli 7 ur. Počasna vožnja je potnikom omogočila, da so lahko vmes skočili z vlaka, da so si odtrgali kašen sadež iz sadovnjakov.

Mi smo pot pričeli v Izoli in se preko Strunjana spustili v Portorož. Ko so otroci zavohali morski zraj se je bilo nujno potrebno ustaviti in namočiti nogice v slano vodo:) Z nekaj prepričevanja smo pot potegnili še do Sečoveljskih solin, ker si lahko ogledate bazene in hiške. V eno smer smo naredili slabih 13 km. Za nazaj smo ubrali enako traso, ki pa se enakomerno vzpenja, na kar je potrebno pripraviti male in pogumne kolesarje. Pot si lahko podaljšate recimo tako, da začnete v Kopru in na ta način pridobite še 8km ob obali.

Za konec smo si seveda privoščili še konkreten skok v morje in sicer na enem lepših delov na naši obali, Mesečevem zalivu. Priporočamo prav vsem!

Zanimivosti

V centru za obiskovalce v solinarski hiši je na ogled razstava o Krajinskem parku Strunjan z naslovom Park morja.

Razstava v treh jezikih orisuje vse pomembnejše značilnosti parka in pojasnjuje njihovo neločljivo povezanost z morjem. Razporejena po štirih stenah opisuje štiri različne obraze parka, predstavljene pod naslovi Kjer se srečujeta kopno in morje, Ščepec solin, Življenja polna morska laguna in Strunjanski klif, živa skulptura morja. V okviru razstave si lahko ogledate tudi film o Krajinskem parku Strunjan.

VEČ NAMIGOV ZA IZLETE NAJDEŠ NA Druzinski-izleti.si

logo_druzinski_izleti_kupikolo.si

Izhodišče: Izola
Razdalja: 13 km (v eno smer)
Čas vožnje: 1-1,5 h
Težavnostna stopnja: 1/5
Primerno za: kolesa

Download

Fotogalerija