Kolesarska pot pozdrav Tuhinjski dolini (C2)

banner-kolesarskih-poti-kupi-kolo_-800x300

Opis poti

Iz srednjeveškega Kamnika, kjer začnete vašo pot, se odpeljete proti zeleni Tuhinjski dolini. Cesta vodi ob vaseh Tuhinjske doline, mimo Term Snovik in čez preval Kozjak vse do Motnika. Zavijete v vas ter se od tu povzpnete na preval Strmec in naprej do Trojan, ki slovijo po odličnih krofih. S Trojan vas pot po regionalni cesti vodi v Blagovico v Črnem grabnu, kot dolino imenujejo že od nekdaj. V Blagovici zavijete desno in se dvignete na Pšajnovico – vasico, ki leži na grebenu med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino. Pot vas vodi še do vasice Zgornje Palovče, ki je znana po 350 let stari Budnarjevi domačiji s črno kuhinjo. Iz Zgornjih Palovč se spustite proti Kamniku mimo odcepa za Stari grad, ki ponuja lep razgled na Kamnik.

tuhinjska-dolina-kolesarske-poti-kupi-kolo-C2

Zanimivosti na poti

Motnik je eden izmed trgov v občini Kamnik. Tržne pravice mu je že leta 1423 podelil Ernest Železni, ki je bil kot zadnji vojvoda, ustoličen na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Motnik je bil zgodovinsko gledano zelo pomemben kraj, saj je v srednjem veku kasnejša t. i. cesarska cesta kakih 200 let potekala prav čez ta kraj in ne čez Trojane ter Črni graben kot danes.

Namigi za ogled

  • Staro mestno jedro (Kamnik)
  • Stari grad (Kamnik)
  • Budnarjeva domačija (Zgornje Palovče)
  • EKO Terme Snovik (Snovik)
  • Trg v Motniku
  • Trojane (trojanski krofi)

Več informacij

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Kamnik, Glavni trg (TIC)

    Kamnik–Motnik–Trojane–Blagovica–Pšajnovica– Zgornje Palovče–Kamnik

  • Razdalja

    61,5 km

  • Čas vožnje

    3 ure

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    1.310 m vzpon

  • Višinski metri

    480 m spust

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    cestna kolesa

Download

Fotogalerija

Cerklje na Gorenjskem – Trasa državnega prvenstva v kolesarstvu 2020

banner-kolesarskih-poti_kupikolosi_800x300

Opis poti

Družinski kolesarski izlet v gorenjsko Flandrijo, kot ji zaradi pogostega vetra radi rečejo kolesarji, bo otrokom še bolj zanimiv, če dodamo, da bomo prevozili traso Državnega prvenstva v kolesarstvu 2020. Na cesti bomo lahko še vedno prebrali številne spodbude tekmovalcem, ki so jih pred tekmo napisali navijači. Za konec se lahko odpeljemo še do bližnjega Gradu Strmol ali pa do spodnje postaje gondole na smučišče Krvavec.

Pripeljemo se do Gostilnice in picerije Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Prav od tukaj so se junija na 146 km dolgo pot podali kolesarji na letošnjem Državnem prvenstvu. Zaradi okoliščin, ki jih po celem svetu kroji korona virus, je nastopilo vse najboljše, kar premoremo v kolesarstvu. Tudi v mednarodnem merilu je bila to prva dirka v korona razmerah in je zato še bolj odmevala v kolesarskem svetu. 

S parkirišča zavijemo desno proti Cerkljam, nadaljujemo proti krožišču z umetelno izdelanimi čebelami in čebeljimi panji. V drugem izvozu zapeljemo proti Pšenični Polici in Zalogu.

kolesarske_poti_cerklje_ambrož_pod_Krvavcem_Kupikolosi

Na Klancu, rojstnem kraju Tadeja Pogačarja, zavijemo desno, čez polje, nato levo proti Komendi. Obvozimo krožišče v središču Komende, na drugem izvozu nadaljujemo naravnost, čez 500m v naslednjem krožišču zapeljemo v smeri Podboršta in Komendske Dobrave. Ko na levi peljemo mimo najnižje ležečega Planinskega doma v Sloveniji, se cesta začne rahlo vzpenjati. Sledi prijetna vožnja v hladu dreves in vzpon proti Komendski dobravi, ki na koncu doseže 8 odstotkov. Sledita še dva krajša vzpona proti Cerkljanski Dobravi. Pred Zalogom zavijemo desno proti Glinjam. Nadaljujemo v Šmartno, desno v Poženik, pri znamenju desno proti Pšati. V vasi Grad zavijemo levo proti izhodišču. Prevozili smo en krog, dolg 19,7 km. Tekmovalci so pred zaključnim vzponom na Ambrož pod Krvavcem prevozili 7 takih krogov, tekmovalke pa 3. 

Ko zaključimo tekmovali krog, se za zaključek lepega izleta lahko odpeljemo še do bližnjega Gradu Strmol. S parkirišča Pod Jenkovo lipo tokrat zavijemo levo, po nekaj sto metrih zavijemo levo v vas Dvorje. Na koncu vasi zavijemo desno in smo pri Gradu Strmol, ki je zelo prijetno okolje za kratek postanek ali okrepčilo.

Imamo pa še dve možnosti:

Prva: Po želji celotno traso lahko začnemo na nasprotnem koncu, s parkirišča pri Planinskem domu Komenda. Zavijemo levo v smeri Komendska Dobrava in naprej po že opisani trasi, se vmes po želji ustavimo pri Gradu Strmol in se na koncu v Planinskem domu še podpremo z okusno hrano. Imajo veliko otroško igrišče, nemalokrat pa naletimo na privezane konje, saj tudi jahači to lokacijo radi uporabijo za počitek in okrepčilo.

Druga: Če želimo traso zaključiti v duhu prvenstva in otroci niso premajhni, lahko po zaključku ravninskega kroga, v vasi Grad, zavijemo desno. Pri odcepu za Ambrož pod Krvavcem in Šenturško Goro, kamor so zavili tekmovalci, nadaljujemo v smeri spodnje postaje gondolske žičnice na Krvavec. Tudi ta vzpon ni ravno nedolžen, v manj kot 3 kilometrih premagamo 180 m.n.v. Od odcepa se vzpon stopnjuje, začenši s 5 odstotki, nato vztraja pri 9 tih, zadnjih 800 metrov pri 12tih, občasno tudi 15tih odstotkih. A tudi, če bo treba malce pešačiti, bodo otroci ponosni na dosežek in ga dolgo ne bodo pozabili.

Progo prevozila: Alenka

Zapisano: Julij 2020

Kaj to sploh je Kupikolo.si?

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Cerklje na Gorenjskem pot poteka po manj prometnih cestah

    Potek trase državnega prvenstva 2020: Cerklje na Gorenjskem – Pšenična Polica – Zalog pri Cerkljah – Klanec – Komenda – Podboršt pri Komendi – Komendska Dobrava – Cerkljanska Dobrava – Glinje – Šmartno – Poženik – Pšata – Grad – Cerklje na Gorenjskem

  • Razdalja

    23 km

  • Čas vožnje

    1,5 ure

  • Težavnostna stopnja

    2 / 5 manj zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    131 m spust

  • Višinski metri

    134 m vzpon

  • Najdaljši klanec

    500 m

  • Največja strmina

    8%

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    treking kolo

Download

Videogalerija

Ljubljana – Cerklje na Gorenjskem – Ambrož pod Krvavcem – Ljubljana (trasa državnega prvenstva 2020)

cestno_državno_prvenstvo_banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Pot začnemo s severnega obrobja Ljubljane. Od Gostilnice Kaval zavijemo levo na Tacensko cesto v smeri Šmarne gore. Za mostom čez reko Savo se držimo desno, v Šmartnem pod Šmarno Goro zavijemo levo v krajši klanec. Prevozimo nadvoz nad gorenjsko avtocesto in prek Skaručne nadaljujemo do Vodic. V jasnih dneh nas na obzorju spremljajo gorski stražarji. Vidimo Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, če obrnemo glavo, pa še Julijce s Triglavom. Namenjeni smo v Cerklje na Gorenjskem. Prevozili bomo traso Državnega prvenstva v cestnem kolesarstvu 2020, na katerem je z neverjetnim šprintom v klanec slavil Primož Roglič, pred Tadejem Pogačarjem. 

kolesarske_poti_cerklje_ambrož_pod_Krvavcem_Kupikolosi

V Vodicah, na semaforiziranem križišču, nadaljujemo naravnost v cca 500 m klanec, z max 7 odstotnim naklonom. Na ravnici zavijemo desno proti Lahovčam, prečkamo glavno cesto št.104 Mengeš-Kranj, nadaljujemo po ravnici do Zaloga, kjer zavijemo levo in takoj, pred cerkvijo, desno proti Glinjam. V Cerkljah na Gorenjskem, v križišču pri cerkvi, zavijemo desno proti Krvavcu. Pri gostilnici in piceriji Pod Jenkovo Lipo smo prispeli na začetek trase. Ustavimo in obrnemo kolo v smer, iz katere smo prišli in začnemo. Do tu smo naredili 21,5 km. 

kolesarske_poti_cerklje_ambrož_pod_Krvavcem_Kupikolosi

V Cerkljah zapeljemo okoli krožišča z umetelno izdelanimi čebelami in čebeljimi panji. V drugem izvozu zapeljemo proti Pšenični Polici in Zalogu. Na Klancu, rojstnem kraju Tadeja Pogačarja, zavijemo desno, čez polje, nato levo proti Komendi. Obvozimo krožišče v središču Komende, na drugem izvozu nadaljujemo naravnost, čez 500m v naslednjem krožišču zapeljemo v smeri Podboršta in Komendske Dobrave. Ko na levi peljemo mimo najnižje ležečega Planinskega doma pri nas, se začne cesta rahlo vzpenjati. Sledi prijetna vožnja v hladu dreves in vzpon prot Komendski Dobravi, ki na koncu doseže 8 odstotkov. Sledita še dva krajša vzpona proti Cerkljanski Dobravi. Pred Zalogom zavijemo desno proti Glinjam. Nadaljujemo v Šmartno, desno v Poženik, pri znamenju desno proti Pšati, do vasi Grad. Tu bi morali za zaključek celotnega kroga zaviti levo proti izhodišču, a lahko zanemarimo teh nekaj sto metrov. Tekmovalci so pred zaključnim vzponom na Ambrož pod Krvavcem prevozili 7 takih krogov, dolgih 19,7 km, tekmovalke pa 3.

V Gradu torej zavijemo desno, čez cca 500 m smo pri odcepu za Šenturško Goro in Ambrož pod Krvavcem. Zavijemo desno in 8 kilometerski zaključni vzpon se začne. Cesta se kar naenkrat s 4 odstotnega naklona postavi pokonci, do 12 odstotnega in vztraja. Očitno ne bo lahko, a je vredno. To je eden najzahtevnejših klancev v Sloveniji, pred njega kolesarji uvrščajo le vzpon na Mangartsko sedlo. Oba sta izziv za vsakega dobrega hribolazca na cestnem kolesu, želja pa prav vseh, tudi tistih, ki na vzponih niso najboljši. Celotni vzpon do planine Jezerca sicer šteje skoraj 12 km, a trasa državnega prvenstva se je zaključila po dobrih osmih km, na parkirišču Turistične kmetije Pr’ Ambružarju. 

Prvi kilometri so naporni, 12 odstotni naklon popusti šele po skoraj treh kilometrih. Na odcepu za Šenturško goro zavijemo levo, strmina počasi popusti in ko pridemo iz gozda, sledi odrešujoča ravnica. Na desnem ovinku se cesta spet vzpne, a nam delo olajša prelepo okolje. Že pobočje, po katerem se vije cesta, je čudovito. Deluje mirno in svobodno. Razgledi v dolino, proti Kranju in proti Ljubljani, pa poplačajo ves trud.

kolesarske_poti_cerklje_ambrož_podkrvavcem_kupikolosi_800x600

Po osmih kilometrih zavijemo desno na parkirišče Pr’ Ambružarju in smo na cilju. Do tu smo se dvignili, skupno s krajšimi vzponi na ravnini, za 962 m, na nadmorsko višino 1083 m. Pred spustom v dolino se malo odpočijemo. Na vznožju zavijemo proti Cerkljam, kjer na otoku zavijemo proti Pšenični Polici, do Zaloga, desno proti Lahovčam, spet prečkamo glavno cesto 104. Nadaljujemo med polji, zavijemo levo proti Vodicam, kjer na semaforiziranem križišču nadaljujemo naravnost, prek Skaručne proti Ljubljani. 

Ko prečkamo most čez Savo, smo od izhodišča oddaljeni le še 1 km. Če ste parkirali pri Gostilnici Kaval, se za konec nagradite. Eno najbolj priljubljenih gostišč v Ljubljani slovi po dobri hrani, izvrstnih slaščicah in prijetnem ambientu. Dober tek! Zasluženo.

Imamo pa še dve možnosti:

Prva: Po postanku Pr’ Ambružarju nadaljujemo še slabih 4 km do planine Jezerca. Takoj po startu sledi najbolj strmi del trase, tudi 16 odstotkov. Kasneje se nas strmina usmili, do konca moramo premagati cca 3 km 7-8 odstotnega klanca, na nadmorsko višino 1.413 metrov. Prikolesarimo skoraj do smučišč na Kriški planini, kjer se asfalt konča. 

Druga: Če nismo dovolj dobro pripravljeni za tako zahteven vzpon, lahko pri odcepu za Ambrož pod Krvavcem nadaljujemo v smeri proti spodnji postaji gondolske žičnice na Krvavec. Tudi ta vzpon ni ravno nedolžen, a bistveno krajši. V manj kot 3 kilometrih premagamo dodatnih 180 m.n.v. Od odcepa se vzpon stopnjuje, začenši s 5 odstotki, nato vztraja pri 9 tih, zadnjih 800 metrov pri 12tih, občasno tudi 15tih odstotkih. 

Karkoli se boste odločili, boste lahko zadovoljni s seboj, zelooo zadovoljni.

Progo prevozila: Alenka

Zapisano: Julij 2020

Kaj to sploh je Kupikolo.si?

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Ljubljana Šentvid (Brod) pot poteka po manj prometnih in gorskih cestah

    Potek: Ljubljana-Šentvid – Šmartno pod Šmarno goro – Vodice – Lahovče – Glinje – Cerklje na Gorenjskem – Trasa državnega prvenstva 2020 (Cerklje na G. – Pšenična Polica – Zalog pri Cerkljah – Klanec – Komenda – Podboršt pri Komendi – Komendska Dobrava – Cerkljanska Dobrava – Glinje – Šmartno – Poženik – Pšata – Grad – Ambrož pod Krvavcem) – Vodice – Ljubljana-Šentvid

  • Razdalja

    78 km

  • Čas vožnje

    3 do 4 ure

  • Težavnostna stopnja

    4 / 5 zelo zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    973 m spust

  • Višinski metri

    962 m vzpon

  • Največja strmina

    12%

  • Najdaljši klanec

    8 km

  • Podlaga

    asfalt

  • Primerno za

    cestno

Download

Videogalerija

Ljubljana – Kamniška Bistrica – Ljubljana

banner-kolesarskih-poti-kamniška-bistrica_kupikolosi-800x300

Opis poti

Pot začnemo s severnega obrobja Ljubljane. Od Gostilnice Kaval zavijemo levo na Tacensko cesto v smeri Šmarne gore. Za mostom čez reko Savo se držimo desno, v Šmartnem pod Šmarno Goro zavijemo levo v krajši klanec. Prevozimo nadvoz nad gorenjsko avtocesto in po cca 5,5 km, na odcepu za Šinkov Turn in Vojsko, zavijemo desno med polja. Sledi ravnica, manj prometna cesta in tiha narava. V daljavi vidimo Kamniške planine, desno in levo pšenična in koruzna polja še čakajo na žetev. Z njih nas bodo v avgustovskih in septembrskih rosno svežih jutrih pozdravljale čaplje vseh barv. Bele, sive, rjave, tudi kakšna štorklja se bo pomešala mednje. Nemo stojijo vsaka sebi in v strniščih čakajo na plen. To so trenutki, ko smo globoko v sebi srečni, da smo kolesar, da bolj opazimo dogajanje v naravi, ki beži mimo nas, ko vrtimo pedala. Po ravnici, na drugem odcepu, zavijemo proti Šinkovem Turnu. Čaka nas hiter, približno 200 m klanec, ki pod vrhom doseže 9 odstotkov. 

kamniška-bistrica-kolesarska-pot-kupikolosi

V Kosezah zavijemo desno in pred Mengšem (pri Hidrotehnik Betonarna) prečkamo most čez Pšato in zavijemo levo proti Topolam in Suhadolam. V Mostah pri Petrolu prečkamo glavno cesto št.104 Mengeš-Kranj in čez cca 500 m zavijemo desno proti Podgorju in Kamniku. V Kamniku zapeljemo mimo dveh osnovnih šol in Športne hale na desni, prečkamo reko Kamniško Bistrico in zavijemo levo proti Centru. Na drugem semaforju še enkrat prečkamo reko in zavijemo levo v Mekinje. Tu ne sledimo tabli Kamniška Bistrica, ampak peljemo naravnost v hrib proti Mekinjskem samostanu. Kratek vzpon pred koncem doseže 8 odstotkov. Če zmoremo, bomo z njim najlažje opravili stoje. Pri samostanu se cesta poravna in zavije levo proti Zduši in Godiču. Uživajmo v ravnici, Kamniške Alpe so nam že bliže, v daljavi se kažejo obrisi kamnoloma. Krajši vzpon, krajši spust in smo pri mostu v Stranjah, kjer zavijemo desno. Od tu se cesta vzpenja, vmes malo popusti, pa spet vzpne, naklon doseže največ 6 odstotkov. 

kolesarske_poti_kamniška_bistrica_kupikolo-si_800x600

V Stahovici zavijemo levo, v ledeniško dolino reke Kamniške Bistrice. Levo nas spremlja ena najbolj čistih rek v Sloveniji, desno bdi nad nami Velika planina, znana po planšarijah in dobrih sirih. Vdihnimo svež gorski zrak in uživajmo. To je zadnjih 8 km do izvira reke in Doma v Kamniški Bistrici, kjer se po želji lahko tudi okrepčamo. Dobra izbira so sirovi štruklji. Peljemo mimo kamnoloma, ki smo ga prej videli v daljavi. V njem že od leta 1934 pridobivajo kalcit in apnenec in lahko se nam zgodi, da bomo naleteli na zamolkle odjeke. Minirajo. V vročih dneh si približno na polovici tega odseka, na desni strani lahko dopolnimo zaloge z izvirsko vodo. Nalijmo si bistro hči kamniških planin, ki se poraja v nedrjih Velike planine. Nadaljujmo do izvira reke Kamniške Bistrice, ki je v nasprotju z gorskim okoljem, miren, skrivnosten, malce melanholičen. Posedimo kakšno minuto in si napolnimo dušo, saj reka zelo hitro spremeni svojo naravo.

kamniška-bistrica-kolesarska-pot-kupikolosi

Spust do Stahovice je za užitkarje. Zaradi nepreglednih ovinkov hitrostnih rekordov sicer ne bomo postavljali, lahko pa uživamo v tekoči vožnji in svežem pišu. A se po slabem kilometru splača ustaviti. Na desni strani si lahko ogledamo, kako ozko pot si je, v sotesko Predaselj, utrla reka. V to ledeniško dolino ne hodimo brez anorakov, kolesarskih telovnikov ipd., ker nas lahko tudi v najbolj vročih dneh preseneti hlad ali celo ploha. Dva dni se ne bomo ogreli, če nas prepiha do kosti.

Kamnik, ki velja kot dobro kolesarsko izhodišče za Celjsko (preko prelaza Kozjek) in Zgornjesavsko dolino (preko Černivca), je eno najlepših in najstarejših srednjeveških mest v Sloveniji. Zapeljimo skozi center, da si ga ogledamo. Na drugi strani mesta pa nadaljujemo v smeri, od koder smo prišli. Pred tablo konec Podgorja, zavijemo desno v krajši klanec, na Križ, ki doseže 6 odstotkov. Še naprej se držimo desno in nadaljujemo proti Komendi.

kamniška-bistrica-kolesarska-pot-kupikolosi

Levo kolesarimo mimo hipodroma Konjeniškega kluba Komenda z dolgoletno tradicijo. Na glavnem krožišču v Komendi, pod cerkvijo, zavijemo na drugem izvozu za Nasovče, čez kakšen kilometer desno za Klanec, čez polje in levo proti Zalogu. Pred Zalogom zavijemo levo proti Lahovčam, spet prečkamo glavno cesto 104, nadaljujemo med polji, zavijemo levo proti Vodicam, kjer na semaforiziranem križišču nadaljujemo naravnost, prek Skaručne proti Ljubljani. 

Ko prečkamo most čez Savo, smo od izhodišča oddaljeni le še 1 km. Če ste parkirali pri Gostilnici Kaval, se za konec nagradite. Eno najbolj priljubljenih gostišč v Ljubljani slovi po dobri hrani, izvrstnih slaščicah in prijetnem ambientu. Dober tek! Zasluženo.

Progo prevozila: Alenka

Zapisano: Julij 2020

Kaj to sploh je Kupikolo.si?

  • Trasa

    Izhodišče in cilj: Ljubljana Šentvid (Brod) pot poteka po manj prometnih cestah

    Potek: Ljubljana-Šentvid – Šmartno pod Šmarno goro – Šinkov Turn – Moste – Podgorje – Kamnik – Mekinje – Godič – Stranje – Stahovica – Kamniška Bistrica –  Kamnik – Podgorje – Križ – Komenda – Lahovče – Vodice – Skaručna – Tacen – Ljubljana-Šentvid

  • Razdalja

    77 km

  • Čas vožnje

    2,5 do 3 ure

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    482 m vzpon

  • Višinski metri

    480 m spust

  • Največja strmina

    9%

  • Najdaljši klanec

    8 km

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    cestna in treking kolesa

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Dravska kolesarska pot – Dravograd–Radlje ob Dravi

Dravograd_radlje_ob_Dravi_banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Dravska kolesarska pot velja po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. Pot v skupni dolžini 510 km vodi od izvira reke Drave pri Toblachu v Italiji preko Avstrije v Slovenijo in naprej na Hrvaško, kjer se zaključi ob sotočju rek Mure in Drave pri Legradu. Pot v Sloveniji je dolga 145 km in poteka večinoma po manj prometnih lokalnih cestah ter po urejenih kolesarskih poteh. Zaradi različnih vrst podlage vozišča in zahtevnejšega vzpona med Podvelko in Lovrencem na Pohorju je slovenski del poti primeren za bolje pripravljene kolesarje. Priporočljiva je uporaba treking in električnih kolesa. Ena izmed zanimivejših pustolovščin, ki jo velja doživeti ob kolesarjenju, je tradicionalno splavarjenje na reki Dravi. Dravska kolesarska pot v Avstriji je zaradi urejenosti, varnosti in dostopnosti certificirana s 5 zvezdicami od 5 po kriterijih ADFC

Več informacij na:

  • Trasa

    Dravograd – Radlje ob Dravi

  • Razdalja

    29 km

  • Čas vožnje

    2,5 ure

  • Težavnostna stopnja

    3 / 5 zahtevna kolesarska tura

  • Višinski metri

    626 m.n.v.

  • Primerno za

    treking in gorska kolesa

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Štrekna – Gornji Dolič – Otiški Vrh (Dravograd)

banner-kolesarskih-poti-strekna-kupikolo.si_-800x300
  • Trasa

    Izhodišče Gornji Dolič     Cilj Otiški Vrh (ali obratno)

    Potek   Gornji Dolič – Mislinja – Slovenj Gradec – Otiški Vrh

  • Razdalja

    24,1 km

  • Čas vožnje

    2 uri

  • Težavnostna stopnja

    1 / 5 lahka kolesarska tura

  • Višinski metri

    245 m

  • Najvišja nadmorska višina

    590 m.n.v.

  • Podlaga

    trdna – asfalt

  • Primerno za

    cestna, treking in gorska kolesa

Opis poti

Štrekna je atraktivna kolesarska pot po Mislinjski dolini med Gornjim Doličem in Otiškim Vrhom. Poteka po trasi opuščene železnice, ki je povezovala Velenje z Dravogradom, po »štreki«. V prihodnosti je predvideno podaljšanje do Dravograda, kjer se bo povezala z Dravsko kolesarsko potjo, na drugi strani pa sledi še odsek od Gornjega Doliča do Velenja, kjer bodo obnovili tudi vse tunele skozi slovito sotesko Huda luknja.

treking_kolesarjenje_koroska_strekna

Gre za eno najbolje urejenih kolesarskih poti v Sloveniji. Je ločena od prometa in zaradi tega zelo varna kolesarska površina. Pazljivi moramo biti le na druge udeležence in računati na to, da pot večkrat prečka obstoječe lokalne poti in ceste.

Pot je zelo slikovita. Nekdanji infrastrukturni objekti ob Štrekni vključujejo predore, mostove, viadukte in druge gradbene posege. Popotnikom omogočajo, da s kolesom odkrijemo bogato zakladnico tehniške dediščine Koroške, ki služi kot brezčasni spomenik človeški iznajdljivosti pri premagovanju zahtevnega naravnega okolja.

Z enim očesom lahko spremljamo dele zelenega Pohorja, z drugim pa najvišje ležečo cerkev v Sloveniji na Uršlji gori. Obvezno si moramo tudi ogledati srednjeveško mestno jedro Slovenj Gradca.

profil-poti-strekna

Pot je nezahtevna, v celoti asfaltirana in nima strmejših vzponov, zato je primerna za družinska kolesarjenja. Prevozijo pa jo radi tudi starejši kolesarji, saj je pot dobro opremljena z oznakami in spremljevalno infrastrukturo, kot so pitniki z vodo, stranišča, klopi in drevesa s senco.

Na relaciji Velenje, Gornji Dolič, Mislinja, Slovenj Gradec, Otiški Vrh, Dravograd in kopalnim jezerom v Labotu (Lavamund) na avstrijski strani pa vozi tudi Štrekna bus. To je trideset sedežni avtobus s prikolico za šestnajst koles, na katerega je mogoč vstop s kolesom.

V letu 2021 vozi do konca septembra, a le ob vikendih.

Več informacij na:

Download

Fotogalerija

Videogalerija

Po poti istrskih vasic Kraškega roba

banner-kolesarskih-poti-kupi-kolo_-800x300

Opis poti

S parkirišča ob TIC-u v Hrastovljah se odpeljemo do kapelice sredi križišča, kjer zavijemo desno in se v blagem vzponu pripeljemo do vasi Dol. Na zidu pod cerkvijo nas smerokaz »Zanigrad« usmeri levo mimo gasilskega doma na makadamsko cesto, ki se najprej malo spusti, nato pa se začne stopničasto vzpenjati proti Zanigradu. Zadnji klanec je zelo strm in zaradi gramoza težko prevozen. Lahko si ogledamo starodavno cerkev sv. Štefana s freskami, nato pa nadaljujemo vožnjo skozi opuščeno vas do podhoda pod železnico, kjer se dobra cesta spremeni v razrit kolovoz, ki se prične precej strmo vzpenjati po levi strani nekakšne doline. Tehnično je vzpon (slabih 600 m) zaradi slabe podlage zelo zahteven, manj pripravljeni ga lahko mirno premagajo peš, nato pa se pot zravna in nas pripelje v zanimivo vasico Zazid pod stenami kraškega roba (voda). Preden pridemo v Zazid, na križišču uberemo desno na makadamsko pot mimo čistilne naprave. Pot nadaljujemo po asfaltu najprej rahlo navzgor do obnovljenega kala, nato pa precej strmo navzgor na širok hrbet, kjer se cesta spet položi. Tam prečkamo progo Divača–Pulj in pridemo do križišča s turistično informativno tablo in počivališčem na razpotju pred vasjo Rakitovec. Zavijemo levo navzdol v vas, do obnovljenega kala in okrog njega mimo cerkve sv. Križa z zanimivim zvonikom naprej skozi vas proti JV do konca asfalta. Nadaljujemo naravnost po makadamu, dokler se na desno ne odcepi gozdna cesta (označuje tabla »gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost«), ki nas pripelje na sleme z zanimivim znamenjem iz leta 1867. Pot, ki poteka vzporedno z mejo, se prične spuščati, po nekaj ovinkih se skoraj izravna in nas pripelje do asfalta 300 m pred maloobmejnim prehodom. Zavijemo desno in kmalu se nam z leve priključi cesta iz Movraža, ki prečka progo, mi pa gremo naravnost vzporedno z njo do železniške postaje, kjer si lahko obnovimo zaloge vode. Približno 150 m naprej na križišču z informativno tablo zapustimo asfalt in zavijemo levo na gozdno cesto, ki po 200 m prečka progo in nas po širokem travnatem slemenu z obširnimi razgledi skoraj vodoravno pripelje na Kuk nad Movražem. Pot poteka med širnimi pašniki. Dvakrat je treba prečkati ograde, zato svetujemo previdnost, da ne naletimo na žico električnega pastirja. Vmes se nam z leve priključijo planinske markacije Poti gradov, ki nas bodo spremljale vse do Kubeda. Pot se nato nekaj časa spušča, pa spet nekako zravna, podlaga postane bolj robata, ves čas pa vozimo na vrhu grebena, ki rahlo valovi in se nato nekoliko bolj strmo vzpne na vrh Lačne. Pridemo do odcepa, kjer se pot prek skalnatega roba spusti ostro na levo proti Smokvici. Po njej lahko dosežemo asfalt, ki nas na desno pripelje do Kubeda, kjer sledi v nadaljevanju nekoliko bolj adrenalinska vožnja. Tisti, ki jim adrenalinska vožnja ne ustreza, pa lahko tukaj sekajo pot na Smokvico in nato po asfaltu mimo Gračišča do Kubeda, kjer se lahko ponovno priključijo na osnovno pot. Osnovna pot nadaljuje naravnost. Višje, markirana steza krene desno, mi pa levo še 220 m, nato pa po slabo vidni potki, ki se pravokotno odcepi na desno (kažipot »stolp«), dosežemo vrh Lačne z razglednim stolpom. Vrnemo se na glavno pot, ki se prične stopničasto spuščati, na trenutke je precej robata. Nižje na razcepu (čez cca. 1,7 km) zavijemo desno, kjer se pot spremeni v stezo, ki se prek skalnega roba spusti do potoka in na cesto v Kubedu. Priporočljivo je, da ta tehnično zahteven spust manj izkušeni opravijo peš ob kolesu. Prečkamo cesto in sledimo markacijam levo, strmo navzgor do cerkve sv. Florjana in znamenitega peterokotnega zvonika. Nato pa po slemenu proti SZ do konca vasi, pri ogledalu desno in po 150 m spet previdno (!) desno navzdol na razdrapano pot, ki nas mimo čistilne naprave pripelje na glavno cesto (Kubed–Hrastovlje). Gremo naravnost naprej precej strmo navzdol v dno doline, nato pa spet navzgor proti Hrastovljam. Ko srečamo prve vinograde, se pot položi in se blago spusti do izhodiščne točke.

Značilnosti poti

Kraška planota, pobočja Kuka in Lačne z bogato oro, imenitni razgledi na Tržaški in Koprski zaliv z zaledjem

Zanimivosti ob poti

Značilne istrsko-kraške vasice, taborska cerkev sv. Trojice z znamenitimi freskami, kip Šavrinke, Pohlenova in Snojeva galerija v Hrastovljah, peterokraki zvonik in cerkev sv. Florjana v Kubedu, cerkev sv. Križa v Rakitovcu, cerkev sv. Martina v Zazidu.

Vir kolesarske poti KD Raketa

Izhodišče: Hrastovlje – Dol – Zanigrad – Zazid – Rakitovec – Kuk – Lačna – Kubed – Hrastovlje
Razdalja: 30 km
Čas vožnje: 2h – 2,5h 
Težavnostna stopnja: 3/5
Primerno za: gorska kolesa

Download

Fotogalerija

Po kolesarski poti okrog Tinjana – Koper

banner-kolesarskih-poti-kupikolo_-800x300

Opis poti

S parkirišča se usmerimo na kolesarsko pot Zdravja in prijateljstva, Parenzano, ki poteka vzporedno z avtocesto ob Škocjanskem zatoku proti Bertokom. Na koncu poti zavijemo levo in mimo vhoda v naravni rezervat Škocjanski zatok nadaljujemo vožnjo do krožnega križišča. Nato zavijemo desno na viadukt, ki prečka železniške tire. Vožnjo nadaljujemo naravnost prek drugega krožišča do glavne ceste proti Ankaranu. Tukaj krenemo levo in vožnjo nadaljujemo skozi Ankaran do Debelega rtiča. Cesta se v loku spusti proti morju in sredi ravnega dela se desno odcepi asfaltna pot, ki se strmo vzpne med vinograde na Barižonih. Na odcepu sredi strmine zavijemo levo na planoto (cesta je zaprta za ves promet) in nadaljujemo po asfaltu levo, nato skoraj vodoravno, po makadamu ob robu gozda do hiš na Barižonih. Vmes nas informativna tabla povabi na ogled Resslovega gaja, nato zavijemo levo in v rahlem vzponu dosežemo cesto na grebenu Miljskih hribov pri cerkvi sv. Brigite (oz. Bride). Zavijemo desno proti Hrvatinom in mimo cerkve in pokopališča dosežemo naslednje križišče, kjer nadaljujemo ravno v rahlem vzponu mimo Božičev in Fajtov do križišča za Jelarje (Elerji/Elarji). Nato zavijemo desno navzdol v vas in se precej strmo spustimo do servisne ceste ob hitri cesti Trst–Koper. Na tem mestu se lahko odločimo za skrajšanje poti, in sicer v smeri za Bertoke do Kopra. Pot se nadalje spusti proti avtocesti (oznaka D-8), priključimo se na kolesarsko pot D-8, vendar jo le prečkamo in se spustimo proti mostu čez hitro cesto desno, prečkamo most in spet zavijemo desno proti Trstu. Za igralnico in bencinskim servisom na nekdanjem mejnem prehodu na italijanski strani zapustimo hitro cesto in zavijemo desno na vzporedno staro cesto do krožišča. Na drugem izhodu (industrijska cona) zavijemo desno v Osapsko dolino in mimo gospodarskih objektov do konca asfalta, kjer naletimo na informativno tablo poti »Traversata Muggesana«. Kotanjast kolovoz nas popelje v gozd in mimo zanimivih jezerc skoraj vodoravno ob hribu mimo dveh odcepov, kjer se držimo desno, do razcepa z zapornico. Tu zavijemo levo na mostiček in peljemo 100 m do ceste, kjer zavijemo desno na nekdanji mejni prehod Osp in se vrnemo v Slovenijo. Po cesti dosežemo Osp z znamenito steno in rečnim izvirom. Nadaljujemo po dolini navzgor in 200 m za vaškim jedrom na odcepu zavijemo levo proti udornici Mišja peč. Nato pa se kolovoz prične vzpenjati proti Stari Gabrovici (v Stari Gabrovici na križišču pri kapelici zavijemo levo navzgor) in peljemo se naprej pod mogočen, več kot 100 m visok viadukt avtoceste do cerkvice sv. Miklavža in levo navzgor do glavne ceste. Nato se spustimo proti spodnjemu delu Črnega Kala. Prečkamo glavno cesto in se spustimo skozi Krnico v Rižano, nato zavijemo desno skozi vas in peljemo po glavni cesti skozi Cepke do 500 m oddaljenega križišča. Zavijemo levo na mostiček čez železniško progo in desno mimo hiš med progo in reko, kjer po kolovozu dosežemo slikoviti predel z jezovi na reki Rižani. Sledi krajši kamnit prehod tik ob reki, nato levo čez mostiček na dvorišče vinske kleti Bordon. Peljemo naprej čez mostiček desno na cesto do betonarne, kjer zavijemo levo in takoj desno po ozki asfaltni cesti mimo Mikotov in po makadamu do mostiča na trasi Parenzane (D-8). Zavijemo levo do večjega mostu čez Rižano in naprej po kolesarski poti do glavne ceste pred Bertoke, nadaljujemo levo po njej do avtocestnega priključka, kjer zavijemo desno proti Srminu. Na koncu mostu zapeljemo čez avtocesto levo po že znani poti do železniške postaje v Kopru, kjer smo ta zanimivi krog začeli.

Značilnosti poti

Razgiban teren Slovenske Istre, imenitni razgledi na Tržaški in Koprski zaliv z zaledjem, del poti v Osapski dolini poteka po italijanskem ozemlju, možnost izvedbe izleta v več delih z uporabo povezav K1A Ško je–Bertoki.

Zanimivosti ob poti

Naravni rezervat Škocjanski zatok, školjčišče Ankaran, Resslov gaj, značilna arhitektura vasi Osp, Osapska stena z jamo Grad, udornica Mišja peč, stara Gabrovica, viadukt Črni Kal, reka Rižana.

Vir kolesarske poti KD Raketa

Izhodišče: Koper – Ankaran – Barižoni– Hrvatini – nekdanji mejni prehod Škofije – del poti na italijanski strani – Osp – Črni Kal – Rižana – Koper – Koper
Razdalja: 37 km
Čas vožnje: 2h – 2,5h 
Težavnostna stopnja: 3/5
Primerno za: gorska kolesa

Download

Fotogalerija

Kolesarska pot po deželi refoška

banner-kolesarskih-poti-kupikolo_-800x300

Opis poti

S parkirišča krenemo po kolesarski stezi pod avtocesto, preko lokalnih cest s semaforjem in naravnost naprej med pokopališčem in kletjo Vinakoper po klancu navzgor. Zavijemo levo na vrh Škocjanskega griča in se rahlo spustimo naravnost do glavne ceste. Zavijemo desno in na naslednjem razcepu naravnost po asfaltu približno 300 m naprej, spet se vključimo na glavno cesto in jo po 300 m takoj za šolo in gostilno zapustimo proti desni. Rahlo se vzpnemo čez griček in na naslednjem razcepu zavijemo levo (smerna tabla Bonini) rahlo navzdol, nato pa bolj strmo navzgor v Bonine. Spet ostro levo na razgleden greben in naprej naravnost med raztresenimi hišami vse do glavne ceste pod Sv. Antonom. Zavijemo desno navzgor v vas s trgovino in gostilno in 300 m za cerkvijo sv. Antona zavijemo desno do naslednjega križišča v Kavaličih*. Če želimo pot skrajšati na polovico, oziroma izpustiti zahtevnejši del po hribovitem terenu, lahko pot nadaljujemo naravnost do Marezig. Osnovna trasa pa zavije levo v smeri Loparja. Kratkemu spustu sledi daljši zmeren vzpon, ki nas pripelje v vas do etnološke zbirke »Hiša od Bardinca«, ki je zagotovo vredna ogleda. Nato pa naprej še zmerno navzgor do križišča z mogočnim hrastom, kjer se odpre obsežen razgled na vse strani. Zavijemo levo v Popetre (tabla Gračišče) in naprej v spustu do Trseka, ki čepi na strmem bregu nad zgornjim tokom reke Dragonje. Nato nas čaka bolj strm spust do potoka Dernarnika in vzpon v Truške ter mimo nekdanje šole na Kortini še 200 m naprej do križišča (kapelica, gostilna). Naravnost se pot spusti proti Marezigam, mi pa zavijemo levo med obsežnimi vinogradi, obdanimi s kamnitimi zidovi, navzdol na nekakšno sedlo, nato pa zmerno navzgor na dolgo, skoraj vodoravno sleme do ostrega desnega ovinka s pomnikom na ameriškega padalca Charlesa R. Doghertyja in naprej mimo zanimive naravne skulpture »ovce« v Boršt. Tukaj zavijemo desno navzdol do odcepa za Glem ter spet desno, na trenutke precej strmem spustu dosežemo dno doline na mostu čez Rokavo. Čaka nas še kratek, zmerno strm vzpon na križišče (sedlo) v Babiče in naprej desno v Marezige, osrčje Dežele refoška. Tu si ob lepem razgledu proti morju lahko oddahnemo, saj je pravih vzponov konec in nas čaka le še povratek v Koper. Zapeljemo se naprej do cerkve sv. Križa, tu pa levo mimo šole navzdol v Montinjan in naprej v Vanganel, kjer je strmega spusta konec. Zavijemo desno mimo gostilne in naprej do šole s spomenikom padlim borcem, kjer gremo levo in nadaljujemo po dolini vse do Škocjana. Mimo kleti Vinakoper se spustimo do podvoza pod avtocesto, in že smo na železniški postaji, izhodišču našega potepa.

 

Značilnosti poti

Razgiban teren Slovenske Istre, imenitni razgledi na Koprski zaliv z zaledjem, na gričevje Slovenske Istre in ob jasnem vremenu tudi na venec gora od Julijcev prek Karnijskih Alp do Dolomitov. Možnost izvedbe izleta v dveh delih z uporabo povezave Kavaliči–Marezige.

 

 

Vir kolesarske poti KD Raketa

Izhodišče: Koper– Prade – Bonini – Sv. Anton – Kavaliči – Lopar – Popetre – Trsek – Boršt – Marezige – Montinjan – Vanganel – Koper
Razdalja: 40 km
Čas vožnje: 2h – 2,5h
Težavnostna stopnja: 2/5
Primerno za: cestna kolesa

Download

Fotogalerija

Po Radenskem polju s kolesom

banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje. Prepoznano je tako za naravoslovno kot kulturnozgodovinsko bogato območje Slovenije; zaradi svojega ekološkega pomena je  vključen v evropski program Natura 2000.

Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Na Radenskem polju obstaja več habitatov, izmed katerih so nekateri evropskega pomena. Pretežno je teren zaznamovan s travišči, sem in tja pa je opaziti zaplato gozda ali grmičevja. Slednje je zlasti bujno ob strugah rek, tako kot tudi šašje in ločje. Med spomladansko cvetje se uvrščajo barjanska vijolica, močvirska logarica, poletna kronica, prstasta kukavica ter ogrožena močvirska kukavica. Zmanjšuje se število primerkov zaenkrat še prisotnih močvirskega ušivca in močvirskega svišča, vsled gnojenja pa sta v zadnjem desetletju že izginili srednja rosika ter bela kljunka. Področje je tudi domovanje močvirskega petoprstnika ter trilistnega mrzličnika, sicer pa se na nekoliko bolj sušnih vresavah skrivajo tudi manj vlagoljubne rastline.

Izlet začnemo pri kulturnem domu Račna, kjer je urejeno parkirišče, zraven pa tudi igrišče z nekaj igrali za otroke. Pot je za kolo kar razgibana in ni primerna v vsakem obdobju. Kadar je več deževja, je lahko del poti ali zelo blaten ali pa celo pod vodo. Vmes se lahko ustavite pri lovskih opazovalnicah, naravnem poligonu za motorje in kolesa ter na koncu obiščete še ruševine gradu Boštanj. Malce naprej od cerkvice je tudi gostilnica, kjer si lahko privoščite osvežilno pijačo ali pa sladoled za otroke.

 

Zanimivosti

Močvirski tulipan ali močvirska logarica je rastlina iz družine lilijevk, ki raste v Evropi. Prepoznamo jo po cvetovih s šestimi venčnimi listi v obliki zvona, obrnjenih navzdol in obarvanih v značilnem škrlatno-rdečem vzorcu šahovnice. Cvetijo konec marca in v začetku aprila.
Vrsta je v Sloveniji zaščitena, najdemo pa jo na močvirnatih tleh kot je na primer tudi Radensko polje.

 

Gostinski lokal v bližini

Gostišče Krpan Grosuplje

Poskrbijo za lačne trebuščke tako staršev kot njihovih malih pustolovcev. Nudijo tako malice, kot kosila, nahajajo pa se v centru Grosuplja. Prijazna postrežba, zelo okusna hrana in pester meni vas bo prepričal, da se sem zagotovo še vrnete.

VEČ NAMIGOV ZA IZLETE NAJDEŠ NA Druzinski-izleti.si

logo_druzinski_izleti_kupikolo.si

Izhodišče: Kulturni dom Velika Račna
Razdalja: 6 km ( v eno smer)
Čas vožnje: 1-2 h
Težavnostna stopnja: 1/5
Primerno za: kolesa

Download

Fotogalerija