Pot začnemo v Kranjski gori v smeri Rateč in Trbiža. Zavijemo na eno najlepših kolesarskih poti v Sloveniji, Kolesarsko pot Jureta Robiča D-2, ki poteka od Jesenic do mejnega prehoda z Italijo. Kmalu za mejnim prehodom Rateče zavijemo levo proti Belopeškim jezerom/Laghi di Fusine. Od tu se pot ves čas zmerno vzpenja, najprej do Spodnjega in nato še do Zgornjega jezera. Večji vzpon nas čaka le v zadnjem kilometru. 

Ledeniška jezera se imenujejo tudi Mangartska jezera, ker ležijo v Mangartski dolini ali Fužinska jezera po bližnjih Fužinah, a najbolj jih poznamo kot Belopeška jezera po bližnjem kraju Bela peč. Poleg večjih je v okolici skritih še nekaj manjših jezer. Večji dve sta s svojo zeleno-modro barvo vode in pogledom na veličastni Mangart prava paša za oči. V kristalno čisti vodi se kopajo odsevi večnih vršacev v ozadju. Slikoviti pogledi pa nas spremljajo že od začetka naše poti. Najprej na levi pobočja, kjer so pozimi urejena smučišča, za tem desno Naravni rezervat Zelenci, izvir Save Dolinke, nato levo ledeniška dolina Planica s Tamarjem, desno Korensko sedlo proti Avstriji, Tromeja na stičišču vseh treh dežel, itd. Belopeška jezera so tudi dobro izhodišče za atraktivne alpinistične poti, med drugim za enega najbolj zahtevnih vzponov na Mangart, prek severne stene. 

Pri Drugem jezeru se asfaltirana cesta konča. V smeri Koče Zacchi nadaljujemo po gozdni poti, ki postaja vedno bolj peščena, gorska in strma. V slabih 4 km premagamo 450 m.n.v. Cesta se v nekaj ovinkih vzpne do 16 odstotnega naklona. Trud se nam poplača na cilju. Mangart in sosednje Julijsko hribovje imamo povsem na dlani. Njegov vrh leži prav na meji med Slovenijo in Italijo. Ponaša se z razgledi, ki jim ni para. Zelo je obiskan, zato smo redkokdaj sami. Tudi na najvišje asfaltirani cesti v Sloveniji, ki se z druge strani vzpenja iz Loga pod Mangartom in pripelje na Mangartsko sedlo, je pogosto gneča. S cestnim kolesom lahko prikolesarimo do prek 2000 m.n.v., kar je pravi izziv za vsakega kolesarskega navdušenca.

Ko se naužijemo svežega zraka in očarljivih pogledov, se spustimo po isti poti do Belopeških jezer in nazaj do Kranjske Gore. Na poti nazaj si lahko ogledamo Zelence, se po želji zapeljemo do Planice, ali celo v Tamar, do jezera Jasna v Kranjski gori. 

Traso prevozila: Alenka

Julij 2020

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?

Izhodišče kolesarskih tur je v centru mesta, nasproti avtobusne postaje Tržič. Parkiranje osebnih vozil je možno na javnih parkirnih mestih (parkirišča pri Občini Tržič, na Predilniški cesti ob vpadnici v mesto-BPT, pri Dvorani tržiških olimpijcev, za Mošenikom,…)

Skozi Tržič se odpravimo po glavni cesti proti severovzhodu (smer Lom/Dovžanova soteska). Na Slapu nadaljujemo naravnost skozi Dovžanovo sotesko, kjer se začnemo vzpenjati proti Dolini. Iz Doline do Jelendola se pot prijetno izravna in poteka v hladu ob Tržiški Bistrici. Pod Bornovo graščino v Jelendolu nadaljujemo desno, makadam nas vodi po dolini proti Medvodju, kjer zavijemo levo in se vzpnemo proti Košutniku. Pri mali HE zavijemo levo proti Šiji, po krajšem položnem delu sledi strm vzpon in nato prijeten del ceste po gozdu do odcepa za Pungrat/Šijo. Zavijemo desno in po kilometru in pol pribrcamo do slikovite planine Pungrat, kjer se poleti lahko okrepčamo. Ko po cesti nadaljujemo proti Šiji, kmalu dosežemo najvišjo točko ture, daljši postanek si privoščimo v Taborniškem domu Šija. Vlaka nas vodi prek planine Ilovica proti Kofcam, kjer prav tako z veseljem poskrbijo za lačne in žejne. Spust se začne pod planinskim domom na Kofcah naravnost navzdol v proti Ravnem. Na dnu vlake zavijemo levo na gozdno cesto, po kateri peljemo mimo odcepa za Kal vse do križišča z gozdno cesto, ki pelje proti Šiji. Zavijemo desno in se spustimo proti Jelendolu – zaključimo s spustom skozi Dovžanovo sotesko proti Tržiču.

V poletnih mesecih se na planinah pase živina, zato obvezno za seboj zapiramo lese in s hitro vožnjo ne vznemirjamo živali.

• Dovžanova soteska
• Kurnikova hiša
• Tržiški muzej
• Staro mestno jedro
• Taborniški dom Šija
• Dom na Kofcah
• Prenočišča Brodar
• Picerija Pod gradom
• Restavracija Raj
• Tek po ulicah Tržiča

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?

Pot na najbolj znan gorski prelaz v Sloveniji začnemo v Kranjski Gori ali njeni okolici. Ena od možnosti  je, da krenemo iz 4 kilometre oddaljenega Gozd Martuljka in se do Kranjske Gore peljemo po Kolesarski poti Jureta Robiča D-2.

V Kranjski Gori zavijemo proti Vršiču in najprej prispemo do jezera Jasna, po slabem kilometru pa do mostu čez reko Pišnico. Ker smo se odločili, da se na Vršič podamo z gorskimi kolesi, pred mostom zavijemo levo. Proti Krnici kolesarimo po gozdno-peščeni poti vzdolž struge Velike Pišnice. Ker je narava tu neverjetno fotogenična, si za pot vzemimo malce več časa. Prizori, ujeti v fotoaparat, so osupljivo lepi.

Do Koče v Krnici nas čaka dobrih pet kilometrov poti, ki se rahlo vzpenja. Občasno moramo premagati nanose hudourniškega kamenja, proti koncu pa vzpon doseže tudi 15 odstotkov. Do Koče v Krnici, ki stoji na nadmorski višini 1.113 m, premagamo že 250 višinskih metrov. Pred nadaljevanjem poti si tu lahko privoščimo dober štrudelj. Iz Krnice se vrnemo do križišča, kjer zavijemo levo, prečkamo Pišnico in se vzpnemo do 3. serpentine glavne ceste na Vršič, po kateri tudi nadaljujemo. 

Kmalu po 16. od skupno 24 serpentin, pri Tonkini koči, zavijemo levo, na staro vojaško pot. Če je glavna cesta, sploh ob vikendih, zelo prometna, hrupna, se bomo tu kar naenkrat znašli v objemu gozdnega miru. Mirna razgledna pot se zlagoma dviguje in nas pripelje do najvišje točke, do Poštarskega doma na Vršiču, na 1.688 m.n.v. 

Vozna podlaga se menja, od gozdne, peščene, do skalnate. Pot je prelepa, a je morda nekajkrat bolj varno kolo preriniti mimo skal oziroma malce bolj izpostavljenih mest. Ponujajo se nam pravljični razgledi in če prej v prisojnikovem skalovju nismo mogli razbrati obraza znamenite Ajdovske deklice, se tu zgoraj z njo znajdemo iz oči v oči.  

V kolikor se ne odločimo za postanek pri Poštarskem domu, nadaljujemo in pot začne zavijati desno okoli hriba. Rahlo se spušča do križišča, kjer se nam odpre pogled na Malo Mojstrovko in melišče pod njo. 

Spustimo se do Tičarjevega doma, kjer naredimo krajšo pavzo. Naužijemo se gorskih pogledov in zraka, nato se spustimo na cesto oz. cestni prelaz na 1.611 m.n.v. Na dan našega obiska je doživel prometni kolaps. Očitno so kolesarji, ki so v nasprotju z nami nadaljevali pot po asfaltirani cesti, imeli na vzponu kar dosti motorizirane družbe. Razlog je bil verjetno v čudovito sončnem dnevu.

Za spust imamo dve možnosti: 

Lahko se vrnemo po peščeni poti nad Tičarjev dom, na razpotju zavijemo levo, okoli hriba, še enkrat pozdravimo Ajdovsko deklico in se spustimo po stari cesti, po kateri smo prišli. Spust je atraktiven, le na nekaj slabše prehodnih predelih je treba biti pozoren in morda bolje sestopiti s kolesa. 

Druga možnost je, da se s prelaza spustimo po asfaltirani cesti do tretje serpentine, kjer upočasnimo, da ne zgrešimo odcepa za gozdno pot ob Pišnici. Vsekakor pa je pot možno nadaljevati naprej po cesti do Jezera Jasne in Kranjske gore.

Ko prispemo do jezera Jasna, prek Kranjske Gore nadaljujemo po Kolesarski poti Jureta Robiča D-2 v smeri mejnega prehoda Rateče. Na odcepu za Planico zavijemo levo, kjer si ogledamo veličastne smučarske skakalnice. Velika verjetnost je, da bomo naleteli na trening kakšne od reprezentanc, ki tudi poleti radi trenirajo v Planici. Asfaltirana cesta se tu konča in do Tamarja vodita dve makadamski poti, a najprej moramo prečkati širok hudourniški nanos kamenja. Odločimo se za desno, bolj naravno in manj utrjeno pot, ki je pozimi namenjena progi za smučarski tek. Vrnili se bomo po levi, ki je v vseh letnih časih namenjena pešačenju. Do doma v Tamarju se v 3,5 km vzpnemo za cca 180 m. 

Ko se na povratku pripeljemo do Planice, lahko zavijemo z asfaltne ceste na majhno raziskovanje gozdnih poti. Na kolesarsko pot D-2 se bomo priključili nekje na pol poti proti Zelencem. 

Vršič in Tamar sta destinaciji, ki jih seveda lahko obiščemo ločeno, a če smo dovolj hitri, je v enem dnevu dovolj časa za obe.

Pot prevozila: Alenka

Zapisano: Avgust 2020

Želite spoznati še več kolesarskih poti po Sloveniji?