Cestno državno prvenstvo – Cerklje 2020

banner-kolesarskih-poti_-800x300

V nedeljo 21. junija bo Kolesarska zveza SLovenije s štartom v Cerkljah na Gorenjskem in ciljem na Ambrožu pod Krvavcem KZS izpeljala letošnje državno prvenstvo cestne dirke. Udeležba bo vrhunska, saj bodo nastopili tudi poklicni kolesarji na čelu s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem. DP je najbolj prestižna domača dirka, ki je tradicionalno po koledarju UCI izpeljala konec junija. Slovenija bo nemara ena redkih, ki ji bo uspelo ostati v tem koledarskem terminu, sicer ima UCI rezerviran datum kasneje, vendar bo zaradi natrpanega urnika manj primeren za vso elito. Proga prvenstva Slovenije bo krajša od običajno. Člani elite in U-23 bodo prevozili 146 km, ženske članice elite in U-23 pa 68 km. Štart bo v Cerkljah na Gorenjskem, cilj pa na Ambrožu pod Krvavcem (1079 metrov nadmorske višine). Naslova bosta branila Eugenia Bujak in Domen Novak. Preden se bodo podali na zaključni vzpon (cca 20 minut), bodo moški prevozili sedem, dekleta pa tri kroge med Cerkljami in Komendo. Krvavec je sicer kolesarjem zelo dobro poznan, tudi z dirk po Sloveniji.

 

Tehnična navodila

Krožna dirka z zaključnim vzponom:

• Dolžina kroga: 19,7km
• Dolžina vzpona: 8km

Dirka šteje za državno prvenstvo. Na dirki lahko nastopijo tekmovalci naslednjih kategorij:

Elite in Pod 23 let ter ženske Elite in Pod 23 let.

START / CILJ

START: Dvor/Cerklje – PICERIJA POD JENKOVO LIPO CILJ: AMBROŽ POD KRVAVCEM

 ČAS STARTA

ELITE in U23 let: 14.00
ELITE in U23 let (ženske): 16.00

DOLŽINA DIRKE

ELITE in U23 let: 146 km
ELITE in U23 let (ženske): 68 km

ČASOVNI LIMIT

V skladu z UCI pravili je časovni limit na cilju 8% zaostanka za časom zmagovalca.
Tekmovalci in tekmovalke, ki zaostanejo en krog so izključeni iz dirke.
Organizator si pridržuje pravico, da v sodelovanju z sodniškim zborom in policijo, zaradi prometa in zapore cest, izključi preveč zaostale tekmovalce in tekmovalke že med samo dirko.

VEČ O CESTNI DIRKI: Kolesarska-zveza.si

Trasa: Cerkle – Grad (krožna dirka)
Razdalja: ELITE in U23 moški 146 km, ELITE ženske  in U23 68 km
Višinska razlika: 
Čas vožnje: 4 h
Podlaga: asfalt

Download

Fotogalerija

Cerkniško jezero s kolesom – pot Žaba

banner-kolesarskih-poti_kupikolo_800x300

Opis poti

Najlepše poti za ljubiteljske kolesarje, primerne za vse generacije, so zagotovo ob Cerkniškem jezeru. Krožne poti ob jezeru so mogoče malo dolge za sprehajalce, a ravno pravšnje za kratke in nezahtevne kolesarske izlete. Izbiramo lahko med 10timi različno zahtevnimi potmi, ki v celoti potekajo po makedamu in nosijo zabavna imena. Izbirate lahko med žabo, ščuko, Jezerkom, coprnico, medvedom….

Mi smo se za začetek lotili ŽABE, ki je dolga 11 kilometrov in primerna za res vsakogar. Vodi od Dolenjega Jezera skozi vas Otok in ob vznožju Javornikov nazaj na izhodišče. Vas Otok je bila ob našem obisku čisto navadna vas, vendar je v času stoječe vode osupljiv prizor. Malo smo imeli težav pri razlagi otroku, zakaj je Cerkniško jezero brez vode…beseda presihajoče zna biti kar zahtevna, sploh če vmes sopihajoče kolesariš in zabavaš najmlajšo članico, ki se kraljevsko prevaža v stolčku:)

Avtocesto “Ljubljana – Koper” zapustimo na izvozu Unec, se peljemo skozi Rakek in pridemo v Cerknico. Bodimo pozorni na oznako za Dolenje jezero, ki nas usmeri desno. Kmalu pridemo do vasi in parkiramo na velikem urejenem parkirišču nekoliko za njo.

Cerkniško jezero obsega 26 km2 in najbolje ga bomo doživeli, če ga obkrožimo s kolesom. Za tiste najmlajše pa bo dovolj že obisk kraterjev Cerkniškega jezera. Začnimo v vasi Dolenje jezero, kjer je domačin Vekoslav Kebe uredil Muzej Cerkniškega jezera. Delovanje vodnega sistema jezera nam bo prikazal na živi maketi, ogledamo pa si lahko tudi multivizijo o jezeru in se podučimo o življenju ob njem skozi čas.  Fenomen presihajočega Cerkniškega jezera je po svetu zaslovel kot kraj, kjer lahko na istem mestu pasejo živino, orjejo njive ter lovijo ribe in se vozijo s čolni. Ko je jezero polno, predstavlja največjo jezersko površino v Sloveniji, nato pa presahne in razkrije svoje ekstenzivne kmetijske površine.

Zanimivosti

Pripovedka o COPRNICAH IZ SLIVNICE

Bilo je pred mnogimi stoletji in skoraj tisočletji. Mogočni gozdovi so prekrivali široka področja Slivnice, Javornika, Snežnik vse tja do Trnovskega gozda. Ljudje so v dolini vsako leto zrli z nejevero proti vrhovom, ki so v sebi skrivali veliko strahov in vraževerja. Še posebno Slivnica se jim je zdela strašna, saj so pogosto videli dim, ki se je vil iz vrha proti temnim oblakom, ki so se kasneje razdivjali v strašne nevihte.

Ni ga bilo junaka, ki bi si upal približati tej skrivnostni gori, ki je skrivala vse vrste zdravilnih zelišč in tudi nekaterih skrivnosti, ki so se šele kasneje pokazale v vsej svoji veličini. Sčasoma so ljudje postali zelo radovedni in so silili v temne gozdove, saj je bilo v njih vse polno divjadi, ki so tako ali drugače popestrili jedilnik v krušni črni kuhinji. Nekega dne je mladi vaščan pomotoma zašel preveč globoko v gozd in ni našel več poti iz njega. Mračilo se je že in ni vedel kam kreniti saj ga je bilo zelo strah teme in nočnih klicev divjine. Ko je tako nekaj časa taval po temini gozda se mu je zazdelo, da nekje pred sabo navzgor po hribu vidi svetlobo. Pogumno je krenil na pot in kmalu prišel do vrha in tiste strašne jame, ki je zevala v globino. Iz nje so prihajale prečudovite ženske podobe in se zbirale okrog tabornega ognja, nad katerim se je v kotlu kuhala neka čorba, ki je mladeniču strašno dišala. Kar vleklo ga je tja, da bi si potešil lakoto. Mladenke so najprej sedele okoli ognja, potem pa se je začela razlegati glasba, ki je mladenkam pognala kri po žilah, da so začele plesati in se veseliti. Mladeniča je ves prizor tako očaral, da je pozabil kje je, kaj dela in zakaj je prišel. Dekleta pa so plesala vse hitreje in hitreje in kaj kmalu se je ves prizor strahovito spremenil, saj so zdaj dekleta plesala že kar po zraku, okoli dva metra nad zemljo. Mladenič je z odprtimi usti opazoval in se prestrašil vsega, kar je videl. Kot blisk se je pognal v nasprotni smeri in se ni ustavil prej, dokler ni zagledal svoje kolibe. Komaj je prestopil prag je začel pripovedovati kaj je videl in kako je ubežal. Ljudje mu sprva niso verjeli, a kasneje so vse pogosteje videli ples mladenk in skozi tisočletja so goro začeli klicati Coprniška gora.

Tako je nastala legenda, ki se še danes kaže v povorki pustnih šem v sami zveličavni Uršuli, coprnici nad coprnicami.

Gostinski lokal v bližini

Jezerski Hram TGC ob Cerkniškem jezeru nudi odlično kavico in različne dobrote, ki potešijo male lačne trebuščke. Idealno za postanek na malici, slaščici ali okrepčilu ter osvežilni pijači. Prelepo urejena zunanja terasa in prijazna postrežba nas je prepričala, da se sem večkrat vrnemo. Prijazni tudi do hišnih ljubljenčkov, če le ti pridno ležijo ob lastniku:)

 

VEČ NAMIGOV ZA IZLETE NAJDEŠ NA Druzinski-izleti.si

logo_druzinski_izleti_kupikolo.si

Izhodišče: Jezerski Hram TGC
Razdalja: 12 km
Čas vožnje: 1-2 h
Težavnostna stopnja: 1/5
Primerno za: od 3 – 6 let , 6+ let , kolesa 

Download

Fotogalerija

Brdo pri Kranju s kolesom

banner-kolesarskih-poti_-800x300

Opis poti

Ena bolj priljubljenih kolesarskih poti v okolici Kranja, je tura s kolesom okrog Brda. Po izletu se lahko sprehodite ali popeljete s kolesi tudi po parku Brdo.

Izhodišče: Peljemo se po avtocesti Ljubljana – Jesenice, ki jo zapustimo na izvozu Kranj vzhod. Na prvem krožišču gremo ven na tretjem izvozu proti Kranju. Na naslednjem krožišču pri Mercator trgovini gremo ven prvi izvoz v smer Jezerskega. Vozimo se do T križišča pred naseljem Britof, kjer zavijemo levo. Na semaforiziranem križišču v Britofu gremo naravnost, nato pa po glavni cesti skozi naselji Orehovlje in Predoselje, do uvoza na posestvo Brdo pri Kranju na desni strani, kjer je urejeno veliko parkirišče. Od tam pa s kolesom okrog Brdske ograje ali peš po parku Brdo.

Park Brdo je očarljivo urejena zakladnica kranjske aristokratske zgodovine. Na sproščujočem sprehodu po parku lahko občudujete bogato floro in favno ter spoznate mnoge znamenitosti, kot so Grad Brdo, nekdanja grajska pristava, stara oranžerija, dragocena kiparska zbirka, čebelnjak s panjskimi končnicami znanih slovenskih slikarjev, s slamo kriti kozolci toplarji. Čudovit sprehod po parku, kjer se otroci lahko spoznajo s številnimi živalmi; lipicanci, labodi, racami, ribami ter pestrim rastlinjem.

Protokolarni objekt Brdo pri Kranju ima čudoviti park, ki nas vabi na sprehod v vsakem letnem času. Na posestvu se prepletajo travnato, vodno in gozdnato okolje. Za ogled parka je potrebno plačati vstopnino, ki jo lahko poravnate na recepciji hotela ali pri vratarju na vhodu v park. Park si lahko ogledate tudi v spremstvu vodnika, vendar je za to potreben vnaprejšnji dogovor v recepciji hotela. Grajski park si je ob nedeljah popoldne možno ogledati tudi s kočijo. Park je odprt vsak dan od sončnega vzhoda do mraka. Karte za vstop v park so na voljo v vratarnici ob vhodu v park.

Vstopnina za dnevno karto:

odrasli: 3,5 €
upokojenci, študentje: 3 €
družinska (2 odrasla, otroci do 15 let): 7 €

Predšolski otroci ob spremstvu odraslih oseb imajo v Park Brdo prost vstop.

Zanimivosti

Posestvo Brdo ima že več kot 500 let bogato zgodovino. Na posestvu stoji renesančni Grad Brdo, katerega prvi lastniki segajo v 15. stoletje in v katerem so skozi stoletja bivale številne plemiške rodbine. Leta 1510 je cesar Maksimiljan I. Habsburški podpisal dovoljenje za gradnjo gradu Brdo in Jurij Egkh je postavil prvi renesančni dvorec na Kranjskem. S prihodom Zoisov je Brdo doseglo mednarodno slavo, tu je svetovno znani botanik baron Karel Zois uredil prvi alpski botanični vrt. V prejšnjem stoletju je v dvorcu občasno bivala jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević, po 2. svetovni vojni pa je bivši jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito ob svojih obiskih v Sloveniji grad uporabljal kot poletno in protokolarno rezidenco. Danes je Grad Brdo najpomembnejši protokolarni objekt v Republiki Sloveniji.

Gostinski lokal v bližini

Restavracija hotela Brdo,

kjer ti na prelepi zunanji terasi postrežejo z odličnim domačim mangovim sladoledom, smutijem ali čokoladno tortico. Ob terasi se nahaja dišeč zeliščni vrt in otroško igrišče. Še namig za vse gorenjce in tiste po duši;) Vstopnica za v park je hkrati tudi akontacija za pijačo ali hrano v Restavraciji hotela Brdo.

VEČ NAMIGOV ZA IZLETE NAJDEŠ NA Druzinski-izleti.si

logo_druzinski_izleti_kupikolo.si

Izhodišče: Hotel Brdokom
Razdalja: 3,7 km po parku, 10 km s kolesi okrog Brda
Čas vožnje: 2 h
Težavnostna stopnja: 1/5
Primerno za: vozički , nosilke , od 1 – 3 let , od 3 – 6 let , 6+ let , poganjalčki, kolesa

Download

Fotogalerija

Bobrova pot s kolesom- Blatna Brezovica

banner-kolesarskih-poti-kupikolo_-800x300

Opis poti

Pri iskanju kolesarskih poti smo se do sedaj koncentrirali na take, ki jih zmore dokaj navihan in športno vzdržljiv kolesarček. Skoraj med prvimi nas je presenetila neverjetno lepo označena in super poučna Bobrova pot v Blatni Brezovici. Lahko jo prehodite ali prekolesarite.
Super je tudi to, da je speljana krožno, kar pomeni, da se na koncu vrnemo na izhodno točko.
Bobrovo pot začnemo pred športnim parkom, kjer je lepo urejeno parkirišče in nekaj igral, ki so super motivacija proti koncu;)

Pot je speljana mimo vaških znamenitosti, od cerkve Sv. Jakoba, ki so jo bistriški menihi hoteli zgraditi na vrhu hriba, pa so domačini gradbeni material vedno znosili nazaj na Barje, vaške kapelice, do poslopja nekdanje Ljudske šole in številnih zanimivih zgradb kmečke arhitekture. Opazimo lahko lesen svinjak in svinjske kuhinje, lesene kozolce ter tipične pritlične kmetije z ohranjenimi lesenimi ostrešji.
Na Barju se lahko seznanite tudi z zanimivo koliščarsko zgodovino, saj so bila tu v bakreni in bronasti dobi številna kolišča.Pot je dolga 7 kilometrov, na njej pa nas spremlja 18 informativnih tabel. Bober je značilen prebivalec tega predela in zato tudi izbran za maskoto poti, ki nam kaže pravilno smer.
Nas so na poti najbolj očarali kozolci, ki se kar vrstijo. Za slovensko podeželje in arhitekturo so s strani odprta stavba za sušenje žita in trave. Najstarejše pričanje o kozolcu je iz leta 1558, poznamo pa več različnih tipov.
Zanimivo je tudi to, da Barje spada v Naturo 2000, ki je namenjen ohranjanju območij mednarodno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst. Če smo med kolesarjenjem pozorni, bomo zagotovo lahko opazili ali slišali kakšno od tam živečih živali.

Zanimivosti

Zakaj je barje tako pomembno? Nudi obrambo pred poplavami, saj šota in šotni mah delujeta kot ogromna goba. Deluje kot naravna čistilna naprava, je blažilec ekstremnih vremenskih pojavov, vir prehrane in predvsem območje bogate kulturne, arheološke ter etnološke kulture.

Gostinski lokal v bližini

Gostilna je dobro poznana v tem koncu in to upravičeno. Kadar želite hitro in profesionalno postrežbo se morate nujno oglasiti pri njih. Za najmlajše bodo predvsem zanimive okusne pice.
Mi se zelo radi vračamo k njim, saj je osebje vedno ustrežljivo in prijazno.

VEČ NAMIGOV ZA IZLETE NAJDEŠ NA Druzinski-izleti.si

logo_druzinski_izleti_kupikolo.si

Izhodišče: Parkirišče pri informativni tabli pred športnim parkom
Razdalja: 7 km
Čas vožnje: 1 h
Težavnostna stopnja: 1/5
Podlaga: makadam

Download

Fotogalerija

Bajer Zacurek s kolesom

bajer-zacurek-skolesom-kupikolo_800x300

Opis poti

Po občini Grosuplje sicer še ni urejenih kolesarskih poti, vendar to ni ovira. Naredimo lahko vsaj 5 pet tematsko zanimivih in nezahtevnih poti. Na naši spletki boste kmalu lahko našli pot do skritega izvira Duplice, pot mimo gradu Boštanj in gradiča Praproče, pot do kamnitega mostu na katerem je železnica, tukaj pa bomo opisali pot do mokrišča/ bajerja Zacurek, ki se nahaja v Šmarju-Sap.
Gre za priljubljeno sprehajališče, ki je znano tudi po zdravilnem Medvedovemu studencu. V letu 2019 so okolico precej uredili in sedaj lahko uživamo na lesenem podestu ter manjšem pomolu. Od tu pa se lahko podamo tudi na daljšo turo proti Plešam.
Prav mokrišča nudijo življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, zato so tudi zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V Sloveniji je 98.760 hektarjev mokrišč, kar predstavlja 5,9 odstotka ozemlja.
Veliko kroži tudi raznih pripovedk o zdravilnih učinkih vode. Po ustnem izročilu je dušni pastir zelo zbolel, a ker je vsak dan pil studenčnico, je povsem ozdravel, zato je Medvedov studenec, ki se zliva v bajer Zacurek, precej obiskan. Okoli Zacurka so se pletle tudi drugačne zgodbe. Tako je leta 1997 šmarsko društvo za alternativno letenje v občinskem glasilu med drugim zapisalo: »Bajer nekateri imenujejo šmarski biser, drugi hodijo tja na zmenke, tretji na kajenje trave, četrti po večerjo (na črno lovijo ribe in rake op. a.). Mi smo peti in tja hodimo za vsemi pospravljat in kličemo policijo zaradi tistih pod številko štiri«. 🙂 Ohranimo naravo tako kot je. Ta prelepi biser mora ostati tudi za zanamce.
Če prihajate iz smeri Ljubljana, potem zavijte na izvoz Grosuplje, kjer takoj vidite igralnico Kongo. Tukaj lahko pustite avto in nadaljujete pot s kolesi.

Zanimivosti

V muzeju čebelarske kulturne dediščine v Šmarju – Sapu je zbrana številna čebelarska literatura od leta 1700 do danes. Predstavljeni so veljaki slovenskega čebelarstva, trgovci s čebelami in panjske končnice. Bogata zbirka obsega vse tipe panjev, različne vrste točil, čebelarsko orodje in pripomočke, ki so jih naši predniki uporabljali v preteklosti.

Gostinski lokal v bližini

Pizzerija Brajda

Definitivno boste mljaskali, saj vam prijazno osebje postreže najboljše pice daleč v okolici. Kaj boljšega bi si lahko želeli?

Imajo tudi prelep zunanji vrt, kjer lahko otroci lažje počakajo na hrano.

VEČ NAMIGOV O IZLETIH NAJDEŠ NA Druzinski-izleti.si

logo_druzinski_izleti_kupikolo.si

Trasa: parkirišče pri igralnici (kazinoju) Kongo
Razdalja: 5,5 km (v eno smer)
Čas vožnje: 45 min-1 h
Težavnostna stopnja: 1/5
Podlaga: asfalt

Download

Fotogalerija

Cestna kolesarska pot Bled – Škofja Loka

bled-skofja-loka-kupikolo.si_-800x300

Pot pričnemo na Bledu . Peljemo se po starem Betinskem klancu. Ko prispemo do mosta, zavijemo na kolesarsko stezo proti Lescam. Peljemo se mimo hipodroma in nato na semaforiziranem križišču zavijemo desno. Peljemo se naravnost naprej do železniškega prehoda, mimo gostišča Tulipan in naprej po glavni cesti do Radovljice. Peljemo se mimo avtobusne postaje po Kranjski cesti in pri naslednjem križišču pa zavijemo desno na Šercerjevo ulico. Kolesarimo mimo doma upokojencev vzporedno z glavno cesto, čez skakalnico do Podvina. Pri semaforju zavijemo desno za vas Mošnje. Približno na sredi vasi zavijemo levo. Nato nas čaka spust , pripeljemo se do ribogojnice in po manjšem klancu v vas Dogro polje. Po daljšem spustu prikolesarimo na Posavec. Na koncu vasi nas smerokaz vodi na krajši vzpon za Bistrico pri Naklem, mimo gostilne Marinšek. Pri Polici pri Naklem zavijemo na kolesarsko stezo do Kranja. Na Zlatem polju pri semaforju zavijemo desno, za mostom čez reko Savo pa levo do Labor. Pri črpalki zavijemo desno na glavno cesto Kranj – Škofja Loka in naprej skozi vas Zgornje Bitnje, Žabnice, Sv.Duh, Virmaš do Škofje Loke.


Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji – radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.

Polica se nahaja na terasi med Kranjem in Pivko. Terasa je del Udinboršta, ki se v soteski Temnik najbolj približa Dobravi. Skozi to sotesko so leta 1908 speljali železnico proti Tržiču, danes pa se tiri končajo že v Naklem. Iz konglomeratne skale so Puharji prav na Polici več kot 300 let klesali mlinske kamne. Na Polici je danes priključek na avtocesto Ljubljana – Jesenice. Danes je poznana po ljudskem umetniku kiparju Janezu Vovku in Antonu Grašiču, svetovno znanemu zbiratelju starin. Na Polici se lahko ustavite na kmetiji pri Poličarjevih, kjer boste dobili vse kmetijske pridelke, na sosednji kmetiji Pr’ Škofčevih pa vas bodo naučili jahati konje.

V Spodnjih Bitnjah stoji cerkev sv. Miklavža. Na južni strani te v osnovi zgodnje-gotske cerkve je freska sv. Krištofa iz 16. stoletja (Jernej iz Loke). V okolici cerkve so ostanki rimske arhitekture. Vas Spodnje Bitnje so že v 10. stoletju kolonizirali bavarski Nemci. Še v Valvasorjevem času je bila govorica vaščanov mešanica nemščine in slovenščine.

Nastanek naselja Zgornje Bitnje sega že v 11. stoletje. Valvasor Zgornje Bitnje omenja kot največjo vas na Kranjskem. V vasi se nahaja cerkev sv. Tomaža, ki je v osnovi še gotska. O tem priča tudi ohranjen poznogotski rebrat obok s figuralnimi sklepniki in konzolami v prezbiteriju.

Škofja Loka je srednjeveško mesto. Prvič je bila omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. Zapisi navajajo da je bila leta 1397 obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo, med leti 973 in 1803 pa je bilo ozemlje skupaj s Poljansko ter Selško dolino last bavarske Freisinške škofije. Od srednjega veka dalje sta mestno jedro sestavljala dva trga: Plac (zgornji trg) in Lontrg (spodnji trg). Leta 1987 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik. Nad mestom stoji Loški grad (tudi »Škofjeloški grad«). Njegovi prvotni podobi danes manjka stolp, v katerem so bile ječe. Redovnice, ki so prebivale v gradu, so ga dale podreti.Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi se je eden od freisinških zemljiških gospodov, Abraham, peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »bo ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.Priljubljena izletniška in razgledna točka nad mestom je hrib Lubnik.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI NA: Sloveniaholidays.com

Trasa: Bled – Lesce – Radovljica – Naklo – Kranj
Razdalja: 41 km
Višinska razlika: 353 m.n.v.
Čas vožnje: 1h 40min
Težavnostna stopnja: 1/5
Podlaga: asfalt

Download

Fotogalerija

Cestna kolesarska pot Bled-Ravne v Bohinju

bled-ravne-bohinj_-800x300

OPIS POTI

Pot poteka po glavni cesti Bled-Bohinj zato previdnost ne bo odveč .Trasa je speljana pretežno po ravninskem delu. Peljemo se mimo Bohinjske Bele naprej do Nomenja in po cesti do Boh.Bistrice . Ko prispemo v Boh. Bistrico na prvem križišču zavijemo levo. Pot nas pelje mimo zdravstvenega doma, ki ga vidimo na desni strani in do naslednjega križišča, ki je v neposredni bližini Vodnega parka Bohinj. Tu zavijemo desno po prednostni cesti. Sledi rahel klanec do smičišča Kobla in nato nadaljujemo pot naravnost v klanec. Čaka nas še 3km kar težkega vzpona do vasi Ravne v Bohinju. Na vrhu je naš trud poplačan s prelepim razgledom na Triglavsko pogorje in Boh.Bistrico.


Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati.

Bohinjska Bela leži na levem bregu Save Bohinjke, jugozahodno od Bleda. Najstarejši del naselja (izpred leta 1000) je Spodnja ali Dolenja vas s farno cerkvijo sv. Marjete. Manjši del, zgrajen pod previsno skalnato Iglico, pa se imenuje Zgornja ali Gorenja vas. Nad vasjo je zaselek Slamniki s čudovitim razgledom. Najmanjši del Bohinjske Bele je Podklanec.

Dober kilometer stran, proti Bohinju, je zaselek Obrne. Če želite uživati v lepem razgledu na Bled, obiščite vasico Kupljenik na desnem bregu Save. Nedaleč stran je tudi vhod v Jamo pod Babjim zobom, ki jo lahko obiščete z vodnikom jamarskega društva. Bohinjska Bela ponuja zasebne sobe, v gostilnah okusno domačo hrano, na Iglici je možnost alpinističnega plezanja, v Savi ribolova in drugih vodnih športov. Bohinjska Bela je tudi primerno izhodišče za krajše in daljše izlete (Vrh Galetovec 1256 m).

Poleg Bleda je Bohinj eden izmed Gorenjskih biserov, ki nudi veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Na poti v Bohinj si lahko ogledate Pantzovo žičnico, ki je najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi. Njena izgradnja je prinesla razcvet gozdarstva na Jelovici. Z njenim delovanjem se je pričelo obdobje načrtnega gospodarjenja v jelovških gozdovih. V ohranjenih načrtih lahko še danes občudujemo napredno miselnost takratnih gozdarjev.

Ajdovski gradec je majhen 585 m visok hribček na vhodu v Bohinjsko Bistrico. V svoji pesnitvi Krst pri Savici ga je opeval največji slovenski pesnik France Prešeren. Je zelo staro arheološko najdišče, ki predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že v starejši železni dobi 700 – 300 let pr. Kr. Na njem so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa. Zoisova graščina s stolpno uro stoji v Bohinjski Bistrici. Sezidan je bila v drugi polovici 18. stoletja v novoromanskem slogu. Posebna znamenitost je grb nad vhodnimi vrati. Služil je železarskim podjetnikom kot upravno in bivalno poslopje. Nasproti graščini stoji v Zoisovem parku Zoisova stolpna ura. Zgraditi jo je dal baron Žiga Zois, da bi delavci železarji pravočasno, ob dogovorjeni uri, hodili na delo. Ena najznačilnejših stavbarskih zanimivosti v Bohinju so kozolci in stogovi. Posebno mesto ima skupina kozolcev pred vasjo Studor. Stojijo na zasebni zemlji, ki je bila v času tlačanske odveze in zemljiške reforme razdeljena tedanjim kmetom iz vasi Studor. Delitev zemlje je potekala na katastrski karti z ravnilom, zato so parcele zelo ozke in podolgovate. Na ta način je nastala zgostitev kozolcev – stogov pred vhodom v vas. Zaradi svoje lege, zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo krajinsko posebnost. Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Je ena od redkih hiš, v katerih je še mogoče zakuriti na ognjišču črne kuhinje. Stavba je zidana in kombinirana z lesom.

V Godčevi hiši v Bohinjski Bistrici so od leta 1979 na ogled tri stalne muzejske zbirke:
Usnjarski muzej in Mali vojni muzej soške fronte 1915 – 1917.

Na kratko je predstavljeno tudi življenje nekdanjega lastnika, odličnega športnika in heroja NOB Tomaža Godca. Kot izučen usnjar je z velikim trudom odkupil očetovo delavnico,obenem pa se ves čas ukvarjal s športom. Bil je navdušen planinec in izvrsten smučar tekač – v letih 1928 do 1933 je bil član jugoslovanske smučarske reprezentance.Postavil je tudi prvo skakalnico v Jugoslaviji na Poljah v Bohinju.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI NA: Sloveniaholidays.com

Trasa: Bled – Bohinjska Bistrica
Razdalja: 23 km
Višinska razlika: 273 m.n.v.
Čas vožnje: 1h 20min
Težavnostna stopnja: 1/5
Podlaga: asfalt

Download

Fotogalerija

Kolesarska pot Brda 9

brda-kupikolo.si_-800x300

OPIS POTI

Proga poteka po slovenski in po italijanski strani meje.Iz Dobrovega se peljemo naravnost skozi križišče v smer Nova Gorica. Peljemo se naravnost skozi vas Zali Breg in Šmartno do križišča v Gonjačah, v katerem zavijemo na desno in se peljemo skozi vas Kojsko do Huma. V križišču na Humu vozimo naravnost v smer Vipolže- Italija cca. 500 m, do odcepa za maloobmejni mejni prehod Hum, kjer zavijemo na levo in z osebno izkaznico vstopimo na italijansko stran meje. Po prestopu mejnega prehoda zavijemo desno v smer Jazbine, peljemo se skozi vas Števerjan (S. Floriano), nato se spustimo skozi Bivio do vasi Bukovje (Bucuie) in Klanec kjer zavijemo desno  proti Valerišču (Valerisce) in naprej skozi Jazbine (Giasbana). Peljemo se tik ob državni meji do Vipolž, kjer namesto da prestopimo državno mejo zavijemo levo proti Moši (Mossa). V križišču zavijemo desno in vožnjo nadaljujemo  mimo cerkvice na Prevali in umetnega jezera proti Ceglemu (Zeglo), kjer ne prestopimo državne meje in nadaljujemo z vožnjo proti Plešivemu (Plessiva). Tik pred mejnim prehodom Plešivo zavijemo na levo in se spustimo v Rutarje (Ruttars). V Rutarjih zavijemo na križišču desno, peljemo se skozi Cavezzo in skozi Jenkovo (Venco) ter mimo odcepa za mejni prehod Neblo skozi Lože (Lonzano) in Dolenje (Dolegna), naravnost do Mirnika (Mernicco), kjer zavijemo desno in s prepustnico prečkamo maloobmejni mejni prehod Golo Brdo. Iz Golega Brda sledi še strm vzpon skozi Vrhovlje pri Kožbani spust proti Neblemu ter ravninski del do Dobrovega.


 

Dobrovo je gospodarsko središče Goriških Brd. Naselje leži na nadmorski višini 133 m na podolgovatem slemenu med dolinama potokov Reka in Donank. Dobrovo je imelo star grad, ki pa je v stoletjih propadel. Na njegovem mestu je na začetku 17. stoletja zraslo novo renesančno grajsko poslopje, ki se nam je ohranilo v razmeroma nespremenjenem videzu in velja danes za najlepše na Goriškem. Dobrovska graščina je v tlorisu skoraj pravilen kvadrat s simetrično postavljenimi stolpi na vogalih. Obzidje je bilo verjetno postavljeno med drugo beneško vojno (1615-1617) in po končani nevarnosti spremenjeno v arkadni hodnik, eden od stolpov pa v kapelo, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. V kapeli si lahko ogledate stalno razstavo gotskih fresk, snetih originalov in kopij z ozemlja severne Primorske. Na razkošnem dvorišču se včasih odvijajo kulturne prireditve, v pritličju in kamnito obokani kleti si lahko privoščite grajsko kosilo in pokušino vina.

Šmartno se nahaja v geografskem središču Brd. Vas na griču, obdana z obzidjem in utrjena z obrambnimi stolpi, je prvič omenjena leta 1317. O nastanku obzidja ni posebnih virov, vendar domnevajo, da je nastalo v obdobju vojn med Habsuburžani in Benečani v letih 1507-1519.Hiše v samem jedru so strnjene okrog cerkve sv. Martina, največje župnijske cerkve v Brdih, katere cerkveni zvonik je nekdanji trdnjavski stolp. Po sv. Martinu je vas dobila ime. Mogočna baročna cerkev se ponaša s freskami Toneta Kralja.

V Gonjačah izstopa spomenik, ki je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Postavljen je na Mejniku, hribu nad vasjo Gonjače. Je delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Verze, ki so vtisnjeni na bronasti plošči, je zapisal pisatelj France Bevk. Ob spomeniku žrtvam stoji 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961. Ob lepem vremenu se vam z njega odpre veličasten razgled na vse štiri strani neba: Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Načrte za postavitev stolpa je pripravil arhitekt Marko Šlajmer.

Kojsko je obcestna vas na griču, izpod katerega zbirata svoje vode potoka Pevmica na eni in Birša na drugi strani.Vse do prve svetovne vojne je ob vhodu stal portal, ki so ga zvečer zapirali, vas pa so varovali nočni čuvaji. Kraj se prvič omenja leta 1086. Nad vasjo kraljuje podružnična romarska cerkvica Sv. Križa na Taboru. Gotska cerkvica ima za Slovenijo nenavaden zvonik. Bolj kot na cerkveni stolp spominja na majhno utrdbo. Do cerkve vas vodijo postaje kapelic križevega pota, ki popolnoma zaživijo ob procesiji na dan sv. Križa, ko v niše postavijo tudi slike, ki jih sicer hranijo v cerkvi. Na griču, kjer je Sv. Križ, je prvotno stal Tabor s štirimi trdnjavskimi stolpi, ki so ga zgradili v času turških vpadov v 16. stoletju. Vzdržal je do francoske okupacije, ko so bili požgani in uničeni trije njegovi stolpi. Četrti stolp je danes cerkveni zvonik. Pri Sv. Križu je bila tudi plošča na mestu, od koder je italijanski kralj opazoval najbližji odsek soške fronte, zdaj je v Goriškem muzeju. Leta 1594 je bil zgrajen spodnji kojščanski grad, ki mu je pripadalo nižje sodstvo. Bil je last Coroninijev, pozneje Attemsov, že pred drugo svetovno vojno pa domačih rodbin Kumarjev in Pittamicev. Grofje Coronini, ki so prebivali v močno okrnjenem kojščanskem gradu so temu kraju dali poseben pečat, kar se vidi po številnih napisnih ploščah in kamnitih grbih. Ena od njih priča, da se je na poti iz Rima na Dunaj tu ustavil celo papež Pij VI. Na eni od hiš je vgrajen napis z letnico 1788, priča pa o tem, da se je v Kojskem delila sodna pravica. Tudi župna cerkev Marijinega vnebovzetja skriva v sebi pridih gotike. V središču vasi je postavljen monumentalni spomenik zborovodji Srečku Kumarju. Vse do prve svetovne vojne je bilo Kojsko kulturno in gospodarsko središče vzhodnega dela Brd.

Cerkvico Marija na jezeru v Golem Brdu, je po legendi dal postaviti grof v zahvalo za življenje svojega sina, ki je padel v brezno. Cerkev je še srednjeveška, vendar kasneje obnovljena. V niši ob glavnem vhodu stoji najpomembnejša poznogotska plastika Marije Device z Jezusom. Pri vasi Golo Brdo se dvigajo nad levim bregom reke Idrije prepadne apnenčaste stene, ki so v Brdih izjemen pojav. Še večja posebnost je rastišče z več desetinami rastlin lepega jegliča ali avriklja (Primula auricula) le dobrih 100 m nad morjem. Najprimernejši čas za njegovo občudovanje je konec marca ali začetek aprila, ko jegliči bujno.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI NA: Sloveniaholidays.com

Trasa: Dobrovo v Brdih
Razdalja: 50 km
Višinska razlika: 
Čas vožnje: 1h 40min
Težavnostna stopnja: 2/5
Podlaga: asfalt

Fotogalerija

Vzpon Osilnica – Strma Reber

strma-reber-kupikolo.si_-800x300

OPIS POTI

Strma reber, precej nova serpentinasta cesta proti Osilnici in Zgornjekolpski dolini, ki ji pravijo tudi mali Vršič, je že vse od začetka nekaj posebnega, zato ni presenečenje, da na njej srečamo veliko kolesarjev. Takoj so jo za svojo vzeli tudi motoristi, imenujejo jo medvedje ride. Med kolesarji pa se je je oprijel naziv medvedje črevo, ker iz zraka spominja na zavit prebavni sistem. Še korak naprej pa so naredili adrenalinski longboarderji z vsega sveta, ki so Strmo reber takoj posvojili. Zaradi odličnih zavojev, primerne strmine ter odličnega asfalta tu vsak konec julija in v začetku avgusta organizirajo tekme: po Strmi rebri se spuščajo na longboardih, nekoliko daljših rolkah, in dosegajo celo hitrosti 65 kilometrov na uro!

Trasa: Osilnica – Strma Reber
Razdalja: 8 km
Višinska razlika: 800 m.n.v.
Čas vožnje: 
Težavnostna stopnja: 5/5
Podlaga: asfalt

Download

Fotogalerija

Vzpon na Vršič

vzpon-na-vrsic-kupikolo.si_-800x300

OPIS POTI

Ruska kapelica je postavljena v spomin in opomin nesmislu svetovnih vojn. Med letoma 1916 in 1917 so Rusi sami zgradili lično kapelico iz okroglega lesa in lubja. Ima dva stolpiča v znani ruski obliki. Okrog cerkvice in ob cesti so ruski grobovi.

Vršič je imel med 1. svetovno vojno strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto. Oskrba z vojnim materialom je potekala nepretrgoma. Vršič je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. S ceste so odmetavali velikanske količine snega ruski vojni ujetniki pod nadzorom avstrijskih vojakov. Nekega dne je velikanski snežni plaz zasul rusko taborišče. Pod snegom je našlo smrt več kakor tristo ujetnikov in kakih deset stražarjev.

VEČ O TURISTIČNI PONUDBI NA: Sloveniaholidays.com

Trasa: Kranjska Gora – Vršič
Razdalja: 12 km
Višinska razlika: 820 m
Čas vožnje: 1h 15 min
Težavnostna stopnja: 4/5
Podlaga: asfalt – granitne kocke

Download

Fotogalerija